Dr. Gordana Siljanovska: Migranti se morajo vrniti domov, naši otroci pa morajo ostati! Izpostavljeno

  • Napisal  Ljupčo Zlatev
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Gordana Siljanovska (foto: Aleksandar Ivanovski) Dr. Gordana Siljanovska (foto: Aleksandar Ivanovski)

»Slovenija je moja druga domovina, seveda bom takoj privolila v intervju za vaš medij,« je na prošnjo tednika Demokracija z nasmehom in zadovoljstvom odgovorila kandidatka za predsednico Makedonije, gospa Gordana Siljanovska Davkova.

 

Zadnjih nekaj let je bila Makedonija pod stalnimi pretresi, ki so jih povzročili leta politične krize in škandali zaradi nezakonitega prisluškovanja in oddajanja nezakonito pridobljenih prisluhov. Proces se je končal s »Prespanskim sporazumom«, s katerim je država spremenila svoje ustavno ime v Republika Severna Makedonija.

Od samega začetka je tem pobudam nasprotovala univerzitetna profesorica iz Skopja Gordana Siljanovska Davkova. Siljanovska spada med najvplivnejše profesorje političnega sistema in ustavnega prava na Balkanu. Sedaj se je odločila, da kandidira za predsednico države, da bi lahko ustavila in spremenila pot države, ki gre samo navzdol. Podprla jo je največja opozicijska stranka, desničarska VMRO-DPMNE, pa tudi nekaj deset neodvisnih intelektualcev, ki so se vključili v njeno kampanjo.

Javnomnenjske ankete kažejo na prednost Siljanovske pred njenim protikandidatom Stevom Pendarovskim iz vladajoče Socialdemokratske stranke, in če se bodo zadeve odvijale še naprej v tej smeri, obstaja velika verjetnost, da bo Makedonija dobila prvo predsednico republike.

Gordana Siljanovska je svojo znanstveno kariero gradila v Sloveniji, in kot zagotavlja, je precej povezana s slovenskim narodom, saj ima tu prijatelje. Vendar je bil to samo eden od razlogov za pogovor z njo o njeni predsedniški kampanji in še o marsičem drugem.

Kako ste se kot univerzitetna profesorica, ki predava ustavno pravo in politični sistem pri 63 letih odločili, da se spustite v tekmo za predsednico v Makedoniji? Kaj je vaš glavni motiv?

Ne vem, zakaj ste navedli mojo starost kot nekaj, kar bi me definiralo, vendar bi vas rada spomnila, da ima predsednik najmočnejše države na svetu in slovenski zet 72 let. Tudi Platon je dejal, da se morajo s politiko ukvarjati odrasli. In naj vam odgovorim v tem slogu: v svojem življenju sem se trudila vplivati na demokratične tokove v Makedoniji na najrazličnejše načine, predvsem skozi izobraževalno in znanstveno dejavnost pa tudi z javnim angažiranjem. Sedaj vidim ne samo državo, temveč tudi mlado generacijo, na kateri je prihodnost, na križišču: namesto obljubljenih reform smo doživeli vrednotno, moralno, politično in ekonomsko regresijo. Temeljne vrednoste ustavnega reda so popolnoma razveljavljene, prespanski proces (gre za spremembo imena Republika Makedonija v »Republika Severna Makedonija«, op. prev.), način, kako je bil proces voden in kako se sedaj uveljavlja, pa je pripeljal do ogromnega notranjega konfliktnega potenciala. Demokracija je na nizki ravni, službe se še vedno niso reformirale, delujejo in so pod vplivom mentalitete Udbe. Medtem ko se vsakodnevno pojavljajo migranti na naših mejah, naša mladina razmišlja, da bi popolnoma dvignila roke od države. Migranti se morajo vrniti, naši mladi pa ostati! Generalno bi se morali vsi skupaj lotiti vsesplošne rekonstrukcije. Če imate ustavno ureditev razbito, potem je ustavni odvetnik nekdo, ki bo morda moral znova postaviti temelje. Jaz sem jih kot strokovnjakinja, ki je doktorirala v Sloveniji, vznemirila, ker sem zavezana točno tem evropskim vrednotam, vladavini prava in pravici za Makedonijo!

Vaši študenti vas ideološko opisujejo kot »levo liberalko«, vi pa ste zmagali na konvenciji desnosredinske VMRO-DPMNE in ste postali njihova kandidatka za predsednico. Kdo je naredil ideološki kompromis, vi ali VMRO-DPMNE?

Moji študentje me, iskreno rečeno, opisujejo kot najbolj popularno profesorico na pravni fakulteti. Jaz se do njih obnašam kot do enakih, s spoštovanjem, poskušam jih izobraziti in ne ideologizirati. Res sem bila dve leti formalna članica Liberalne stranke in ministrica brez listnice v vladi med letoma 1992 in 1994. Samo sebe dojemam kot kombinacijo emancipirane ženske s tradicionalnimi družinskimi vrednostmi. Stanje, v katerem je Makedonija, potrebuje enotnost vseh opozicijskih sil, ne pa ideološko-politične delitve. Kot nekdo, ki je bil kritik vsake oblasti, tudi oblasti Gruevskega, lahko sklenem, da je največja opozicijska stranka prezrla pomen trenutka, pomen nacionalnega interesa. Te volitve niso normalne, običajne, ker se dogajajo v času najhujšega teptanja demokratičnih vrednot zaradi nacionalnega inženiringa.

Kot intelektualka in profesorica ste zavzeli  izjemno trdno stališče o spremembi ustavnega imena Republike Makedonije, vsi v državi pa dobro vedo, da je bilo ime spremenjeno predvsem zato, da se  odpravijo zavore pri integraciji v EU in NATO. Ali to pomeni, da zastopate politiko proti EU in proti Natu?

To tezo je uporabljala oblast v preteklem obdobju za vse, ki so poskušali opozarjati in se upreti z znanstvenimi argumenti. Sama sem svojo znanstveno kariero gradila v pretežno zahodnih krogih, dva mandata sem bila članica Beneške komisije, sem članica v številnih strokovnih telesih ZN, Sveta Evrope, sem strokovnjakinja OVSE za volitve itd. S prezirom zavračam strategijo vlade, ki ne želi slišati glasov znanstvenikov, javnih intelektualcev, pa tudi ne državljanov, izraženih na referendumu 30. septembra, ki ni bil izveden samo v nasprotju z Kodeksom dobrih referendumskih praks Beneške komisije, temveč tudi v nasprotju z ustavo. V Nato bomo vstopili, vendar je to lažji del naloge, ker je odvisno od geopolitičnih okoliščin. Glede na kršitev vseh kopenhagenskih meril v zadnjih dveh letih pa je EU za zdaj oddaljen cilj. Zato Makedonija na prihodnjem vrhu ne bo dobila povabila za začetek pogajanj. S porazom te vlade se bomo osredotočili na reforme, potrebne za članstvo v EU, s podporo naših partnerjev iz regije, kot je Slovenija.

Napovedali ste, da boste kot predsednica sestavili komisijo strokovnjakov, ki bodo poskušali z mednarodnim pravom dokazati, da je bilo pri spremembi imena vaše države kršeno mednarodno pravo. Res verjamete, da bo globalnim elitam mar za spoštovanje mednarodnega prava? Mar ni vse prepuščeno čistim geostrateškim interesom?

Govorim kot človek, ki je vse svoje življenje posvetil pravu. Vrhunska imena, profesorji mednarodnega prava, ko sta Francis Boyle ali James Pittifer, so pokazali na nepravilnosti prespanskega dogovora. Če se kot majhne države odpovemo normam mednarodnega prava, ali to pomeni, da sprejemamo, da je »might is right«, da mednarodna scena pripada samo velikim? Seveda ne. Slovenija ima problem s Hrvaško in v tem smislu moramo imeti razumevanje in zavest, da je za majhne države argument prava edini način, da se spravijo z večjimi državami.

Kako bi komentirali vlogo ZDA pri procesu spremembe ustavnega imena vaše države? Če bi se ta proces revidiral, bo to predstavljalo direktno konfrontacijo njihovi politiki ...

ZDA so naš zaveznik, vendar morate razumeti, da kot predsednica republike nameravam posvetiti svojo pozornost predvsem nacionalnim interesom Makedonije. Sodelovanje z malimi in velikimi državami se mora odvijati v medsebojnem spoštovanju. Naše je, da izkoristimo mednarodne instance, predvsem v okviru ZN, da bi ohranili lastne interese. Tudi v času, ko je Makedonija vložila tožbo pred Mednarodnim sodiščem za človekove pravice v zvezi z vetom Grčije na vrhu Severnoatlantskega zavezništva leta 2008, so na nas močno pritiskali in nas kritizirali, a smo spor dobili. Škoda je, da vlada Zaeva teh argumentov ni znala izkoristiti. 

Doktorirali ste v Republiki Sloveniji, kako ste še povezani z našo državo?

Zame je druga domovina. S ponosom povem o svojem doktoratu »cum laude« na Univerzi v Ljubljani. Imam se za »slovensko učenko« in sodelujem z veliko kolegi, imam veliko prijateljev. Zato sem z veseljem sprejela vabilo na vaš intervju. Slovenija in Makedonija imata veliko skupnega,  od velikosti do skupne preteklosti, boja malih narodov za ohranitev lastnega jezika in identitete, odprtosti do evropskih tokov in domačih težav. Z nekaj besedami, vašo državo imam rada in vedno se v njej počutim kot doma.

Eden največjih problemov, ki ga ima Slovenija, je nelegalna migracija ljudi z Bližnjega vzhoda. Makedonija so nekakšna vrata za te ljudi. Kakšno politiko boste kot predsednica in vrhovna poveljnica vodili glede nelegalne migracije?

Makedonija je šla skozi veliko skušnjav že na vrhu migrantske krize v letu 2015/16, ker smo del tako imenovane Balkanske poti. Izzivi so se sedaj na videz umirili, vendar obstajajo. Uporabili bomo izkušnje razvitejših držav, sodelovali bomo regionalno, zlasti z državami članicami EU in z agencijo FRONTEX, spoštovali bomo mednarodne konvencije in razlikovali med nezakonito migracijo, vojnimi begunci, ekonomskimi migranti itd. Makedonski narod se še predobro spominja begunskega trpljenja in drugim smo v nesreči pokazali svojo človečnost. Iskati je treba resnično rešitev za izboljšanje razmer v državah, iz katerih prihajajo ti nesrečni ljudje. Boj proti terorizmu je druga stran kovanca in pri tem smo vzpostavili prakso sodelovanja z vsemi ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi institucijami.

Zaradi nekakšne drobne povezanosti s fundacijo Georgea Sorosa v devetdesetih letih vas del makedonske desnice s težavo sprejema. Ali je Gordana Siljanovska Sorošev človek?

Ne, bila sem, sem in bom neodvisna, kot političarka pa bom delovala izključno v interesu svoje domovine. Res je, da sem bila krajši čas članica upravnega odbora Instituta Odprta družba v devetdesetih skupaj s skoraj vsemi znanimi makedonskimi intelektualci in profesorji iz levega in desnega pola.

Kako komentirate zadnje operacije nevladnih organizacij Sorosa, ki organizirajo logistiko za ilegalne migrante?

Nezakoniti migranti so nezakoniti migranti in treba jih je razlikovati od ljudi, ki se jim lahko dodeli pravica do azila. Nevladne organizacije bi morale pomagati beguncem pred vojno in pred političnim, verskim, rasnim in etničnim nasiljem.

Vaš protikandidat Stevo Pendarovski velja za človeka, ki je svojo kariero gradil v obveščevalnih službah in je neizogibno povezan s strukturami nekdanje Udbe. Hkrati je očitno, da se je začela umazana kampanja proti vam, kritizirajo vas zaradi vašega sina, ki igra na piščal in zbira donacije za revne, ter ga zasmehujejo zaradi tega. V tej kampanji je vaš nasprotnik Stevo Pendarovski ali Udba?

Vpliv tajnih služb v notranjepolitičnih obračunih je na žalost rak za vsako demokracijo, zlasti pa za mlade demokracije. Makedonija še ni zacelila ran in razčistila afere s prisluškovanjem, ker še ni sodne odločitve o tem, kdo in zakaj je prisluškoval. Pogosto slišimo, da je »Udba naša usoda«. Dokler nimamo reformnih zakonov, demokratičnega nadzora nad delovanjem služb, bomo imeli težave z operativnimi ali mentalitetnimi ostanki Udbe. Pendarovski je človek, ki je odraščal v varnostnih strukturah, vse od tiskovnega predstavnika do nacionalnega koordinatorja za Nato, bil je svetovalec za nacionalno varnost itd. in je razmeroma pozno postal del akademskega okolja. Zanimiv je bil začetek njegove (pred)kampanje, ko je izjavil, da mu sledijo nekakšne tajne službe, kar je mene osebno spodbudilo, da se vprašam: Ali je pilot v letalu? Ali je oblast popolnoma nesposobna in je zato ogrožen njen kandidat za predsednika? Ali gre za politični obračun? Danes se v medijih objavljajo fotografije mojega sina in že sedaj je jasno, da bo kampanja umazana. Moj sin je bil drugi v svoji generaciji, igra klavir in piščal, izdeluje pipe in je samostojen, neodvisen človek. Naj vas samo spomnim, da je za poštene in demokratične volitve odgovorna sedanja vlada!

Kaj bi ponudili Makedoniji kot njena predsednica? Kaj bi se spremenilo z vami kot voditeljico države?

Načrtujem, da bom drugačna predsednica od dosedanjih, pa čeprav so ustavna pooblastila praktično identična od prvega predsednika do danes. Bom glasna in budna predsednica. Bogat program imam, ki ga je izdelala ekipa strokovnjakov, izobraženih v tujini, vendar se bom opirala tudi na to, kaj pomeni osebnost z integriteto in moralno avtoriteto. Predsednik lahko posreduje in prepreči spore le, če ima stik s svojimi državljani, in načrtujem prav to v enaki meri kot stik z mednarodnimi dejavniki. Skromna bom in trudila se bom, da bi zmanjšala privilegije, ki jih prinaša ta funkcija. Stimulirala bom demokracijo!

Evropska unija je vseskozi kritična do vaše države glede vladavine prava, vi pa obljubljate, da se boste borili prav za to. V kolikšnem času pričakujete, da bo Makedonija prišla do ravni države članice EU, ko govorimo o tem vprašanju?

Povedala sem vam že, da Makedonija doživlja regres in ne progres. Prav zaradi tega se ne moremo jeziti na naše prijatelje iz EU, ki nam očitajo predvsem šibkost v območju korupcije na najvišjem nivoju, v pravosodju, nepotizem, netransparentnost. Najstrašnejše pa je, da smo v zadnjem času priče obračunom in represiji nad vsemi, ki razmišljajo drugače − od umetnikov do intelektualcev. To je treba ustaviti, moramo se soočiti z dejstvom, da sprememba imena ni vstopnica za EU, da naša znamka ni »Severna«, ampak je »Makedonija, močna zaradi vladavine prava«.

Bili ste na zadnjem kongresu EPP v Bruslju. Tam ste se srečali z več člani te politične družine. Kakšni so vaši vtisi?

Zame je bila to prijetna izkušnja, predvsem srečanje z Doris Pack in Annegret Kramp-Karrenbauer. Veliko pozitivnih signalov sem dobila, imeli pa smo tudi resne, odprte pogovore o problemih, s katerimi se sedaj soočata Makedonija pa tudi EU pred majskimi volitvami.

Po vrhu EPP je Andrej Kovačev, evropski poslanec iz Bolgarije, izjavil, da vas ne bodo podprli, ker ste protibolgarsko nastrojeni in verjamete v Titove mite o makedonskemu narodu. Zakaj tako sovražite Bolgare?

Bolgari so zelo blizu Makedoncem, o tem ni dvoma. Glede vprašanja pa vam povem, da sem res imela kratko srečanje z gospodom Kovačevom in na moje veliko presenečenje je takoj potem objavil ta agresivni zapis na FB, poln insinuacij na moj račun. Sama na to provokacijo nisem odgovorila, ker njegovi napadi govorijo več o njem samem ter o stereotipih in triumfalizmu dela bolgarskih politikov, ki jim Makedonija predstavlja »najbolj romantični del njihove zgodovine«. Naši državi bi morali imeti zelo dobre odnose, izboljšati bi morali blagovno menjavo, menjavo storitev in kultur med Skopjem in Sofijo. Ena od mojih prioritet bo, da še naprej izboljšujem odnose z vzhodno sosedo v vsakršnem pogledu. Recenzenti mojega učbenika Ustavno pravo so tudi profesor Vodeničarov iz Bolgarije pa profesor Milačić, Srb iz Francije, in ne nazadnje profesor Franc Grad iz Slovenije.

Za te volitve se je na glasovanje prijavilo zelo malo makedonskih izseljencev. Zakaj mislite, da je tako?

Izseljenci, Makedonci, Albanci in Romi, so na splošno ključ za ekonomski obstoj in napredek Makedonije. Sledili so dogodkom v lanskem letu in bili so intenzivno vključeni v boj za ohranitev ustavnega imena. Na teh volitvah se je prijavilo res majhno število volivcev, predvidevam da zato, ker jih večina ni dobila prave informacije, kje in na kakšen način se morajo prijaviti. Moramo se aktivno vključiti v vse procese.

Kaj bi sporočili svojim rojakom, ki živijo v Sloveniji in so se prijavili za glasovanje na prihodnjih volitvah?

Najprej bi se jim zahvalila, da so se, čeprav v majhnem številu, prijavili in s tem pokazali, da želijo biti aktivno vključeni v ustvarjanje prihodnosti Makedonije. Naj budno sledijo kampanji in sami presodijo, kdo je najboljši kandidat.

 

Biografija

Gordana Siljanovska Davkova se je rodila 11. maja 1955 v Ohridu. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Skopju (1978), kjer je tudi magistrirala. Svoj doktorat je leta 1994 zagovarjala na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je pred komisijo, ki jo je vodil prof. Franc Grad, doktorirala s »cum laude« na temo »Lokalna samouprava – med normami in resničnostjo«. Leta 1989 je bila izbrana za asistentko na Pravni fakulteti v Skopju, potem je postala docentka za ustavno pravo in politični sistem (1994), od leta 2004 pa je redna profesorica. Bila je članica ustavne komisije Sobranja Republike Makedonije od 1990 do 1992 ter ministrica brez listnice v Vladi Republike Makedonije od 1992 do 1994. Je strokovnjakinja za volitve v Organizaciji združenih narodov in podpredsednica skupine neodvisnih strokovnjakov za lokalno samoupravo pri Svetu Evrope. Je tudi članica Beneške komisije. Je avtorica na stotine strokovnih besedil o ustavnem pravu in političnem sistemu. Na konvenciji VMRO-DPMNE, ki je bila 16. februarja letos v Strugi, je bila izbrana za kandidatko za predsednico države.

nazaj na vrh