Bruselj nadaljuje postopek proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Evropska centralna banka (ECB) (foto: Pixabay) Evropska centralna banka (ECB) (foto: Pixabay)

Evropska komisija nadaljuje postopek proti Sloveniji zaradi zaplembe informacij Evropske centralne banke (ECB) v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016. Komisija Slovenijo poziva k spoštovanju nedotakljivosti arhivov ECB in lojalnemu sodelovanju v povezavi z zasegom podatkov v Banki Slovenije.

 

Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru nacionalne preiskave proti zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za zaseg teh dokumentov, so izpostavili v komisiji v sporočilu o nadaljevanju postopka.

Komisija ni zadovoljna z odzivom slovenskih organov na poziv k pojasnitvi dejstev in okoliščin iz decembra 2016 ter na uradni opomin iz maja 2017. Sloveniji je zdaj poslala drugi opomin, ki se v bruseljskem jeziku imenuje obrazloženo mnenje, na katerega mora Slovenija ustrezno odgovoriti v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko komisija zadevo napoti na Sodišče EU.

V Bruslju navajajo, da Slovenija krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB oziroma pravila o privilegijih in imuniteti v EU, opredeljena v sedmem protokolu k pogodbi o delovanju EU, ter dolžnost lojalnega sodelovanja, ki je opredeljena v tretjem odstavku četrtega člena pogodbe EU.

Poleg tega v komisiji izpostavljajo, da obrazloženo mnenje ne postavlja pod vprašaj pristojnosti nacionalnih oblasti, in da ostajajo v tesnem stiku z ECB.

Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so danes prejeli obrazloženo mnenje Evropske komisije v zvezi s tem postopkom. "Mnenje še preučujemo, o naših nadaljnih korakih zato še ne moremo konkretno govoriti," so pojasnili za STA.

Predsednik ECB Mario Draghi je po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija 2016 pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.

ECB se je zaradi zaplembe obrnila tudi na ustavno sodišče. Ustavna pritožba se je nanašala na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih oziroma nekdanjih vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislave Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank leta 2013. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila tudi Banka Slovenije.

Ustavno sodišče je nato maja letos zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB na sklepe okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku.

nazaj na vrh