Britanski premier Boris Johnson ostaja v samoizolaciji zaradi covida-19; dogajanje drugod po Evropi

Boris Johnson na prvi seji svojega kabineta 25. julija 2019 Foto: UK Prime Minister/Wikipedia Boris Johnson na prvi seji svojega kabineta 25. julija 2019 Foto: UK Prime Minister/Wikipedia

Britanski premier Boris Johnson, ki je zaradi okužbe z novim koronavirusom en teden v samoizolaciji in dela od doma, je danes sporočil, da bo v njej ostal še nekaj časa, poročajo tuje tiskovne agencije.

Potem ko so mu minuli petek na testu potrdili okužbo z novim koronavirusom in je od takrat v samoizolaciji v stanovanju nad uradom vlade na Downing Streetu, naj bi 55-letni premier danes izolacijo končal. Vendar je v videosporočilu na Twitterju objavil, da se počuti bolje, da pa ima še vedno manjše simptome, povišano telesno temperaturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V skladu z nasveti vlade mora tako nadaljevati samoizolacijo, dokler ne bo brez simptomov, je dodal. V videosporočilu je tudi pozval Britance, naj tudi ta konec tedna, ko je napovedano boljše vreme, ostanejo doma v skladu s karanteno, ki jo je 23. marca razglasil za tri tedne.

Johnson in minister za zdravje Matt Hancock sta sicer med 38.168 prebivalci Velike Britanije, ki so jim do četrtka potrdili okužbo z novim koronavirusom. V bolnišnicah je zaradi covida-19 umrlo 3605 ljudi.

Mnogi zdravstveni strokovnjaki so vlado kritizirali zaradi prepočasnega odzivanja na zdravstveno krizo. Sedaj je obljubila, da bodo do konca meseca dnevno izvajali 100.000 testov na okužbo.

V Londonu pa so danes po samo devetih dneh odprli prvo poljsko bolnišnico za bolnike s covidom-19 s 500 posteljami v bivšem razstavišču. Če bo treba, bodo tam lahko postavili do 4000 postelj. Prek videopovezave jo je odprl britanski princ Charles, ki je zaradi okužbe z novim koronavirusom prav tako v samoizolaciji.

Iz Buckinghamske palače pa so sporočili, da bo britanska kraljica Elizabeta II. v nedeljo glede pandemije nagovorila prebivalce Velike Britanije in držav Commonwealtha. To bo njen četrti izredni nagovor v 68 letih na britanskem prestolu. Objavili ga bodo v nedeljo zvečer na radiu in televiziji.

Iz več evropskih držav poročajo o umirjanju razmer v pandemiji novega koronavirusa. Rast števila smrti in okužb se umirja v Španiji in tudi Nemčiji, kjer tako beležijo prve rezultate strogih ukrepov v boju proti koronavirusu. V ZDA medtem število okužb še naprej močno narašča. Ponekod oblasti svarijo, da pandemije še ni konec.

V Španiji so v zadnjem dnevu znova zabeležili več kot 900 smrtnih žrtev. Umrlo je še 932 ljudi, tako da se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na 10.935. Doslej so v Španiji, ki jo je pandemija covida-19 poleg Italije najhuje prizadela, potrdili 117.710 okužb z novim koronavirusom. Rast števila okužb in smrti se sicer v tej državi upočasnjuje.

Podobno velja za Nemčijo, kar po navedbah tamkajšnjih oblasti kaže na učinke strogih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Na nemškem inštitutu Robert Koch za nadzor bolezni so ob tem izpostavili, da je še prezgodaj za razglasitev zmage in da je treba omejitve javnega življenja nadaljevati.

V Nemčiji, kjer je kanclerka Angela Merkel zapustila domačo karanteno, so doslej potrdili več kot 79.000 okužb z novim koronavirusom ter 1017 smrtnih žrtev covida-19.

Tudi predsednik najhuje prizadete italijanske dežele Lombardija Attilio Fontana je posvaril pred prenagljenim optimizmom v zvezi s pandemijo koronavirusne bolezni 19. Kot je poudaril, je še ni konec, najtežja faza pa se šele začenja.

Italijanski premier Giuseppe Conte pa je v odzivu na pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen evropske države pozval, naj pokažejo več poguma pri ukrepanju v zvezi s pandemijo covida-19.

Naraščanje števila novih okužb se je po razglasitvi izrednih razmer 16. marca upočasnilo tudi v Švici.

Koronavirus pa se še naprej nezadržno širi v ZDA, kjer so do četrtka zvečer potrdili 245.000 okužb, 5911 ljudi je umrlo. Predsednik ZDA Donald Trump je uveljavil zakon o vojni proizvodnji in pristojnemu ministrstvu naložil, da podjetju 3M pomaga povečati proizvodnjo zaščitnih mask N95.

Tudi iz Irana, ki je med najbolj prizadetimi državami, poročajo, da širjenje okužb še ne pojenja. V zadnjem dnevu je zaradi covida-19 umrlo še 134 ljudi, skupno 3294. Okužbo so potrdili pri še 2715 ljudeh, skupno 53.183.

Danes je sicer potekala videokonferenca zunanjih ministrov EU, ki so preučili napredek pri repatriaciji državljanov EU, ki so zaradi izrednih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa obtičali v tujini. Domov se jih je vrnilo že okoli 350.000, ostalo pa jih je še okoli 250.000, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Približno desetina od teh 600.000 Evropejcev lahko po neuradnih informacijah računa na neposredno finančno pomoč pri repatriaciji, ki je zagotovljena pri vračanju v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, ko Evropska komisija sofinancira do 75 odstotkov stroškov leta.

Govorili so tudi o dezinformacijah. V EU ugotavljajo porast dezinformacij od izbruha virusa ter opozarjajo, da je prva žrtev dezinformacij zdravje ljudi in da ne gre za politično vprašanje ali geopolitično zadevo.

Medtem se nadaljujejo tudi svarila pred hudimi gospodarskimi posledicami pandemije. Gospodarska aktivnost v območju z evrom je marca padla rekordno nizko, ugotavlja britanska analitska družba IHS Markit. Vrednost kazalnika je s februarskih 51,6 točke marca zgrmela na 29,7 točke.

Svetovna banka pa je napovedala, da bo za pomoč državam pri soočanju s posledicami pandemije v prihodnjih 15 mesecih namenila 160 milijard dolarjev. Prvih 1,9 milijarde bo namenila projektom v 25 državah, nato bo sredstva namenila še 40 državam.

Velike motnje, ki jo virus prinaša družbam in ekonomijam, škodo globalni trgovini in potovanjem ter uničujoče posledice za denarnice običajnih ljudi, pa v resoluciji priznava tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Pozvala je k mednarodnemu sodelovanju v boju proti pandemiji.

Borrell je medtem opozoril na pomen pomoči Afriki v boju proti koronavirusu. Problem virusa v Evropi ne bo rešen, če ne bo rešen povsod, pri čemer soseda Afrika vzbuja posebno skrb, saj lahko tam pandemija hitro uide nadzoru, je poudaril.

Koalicija več kot 70 znanstvenih institucij in posameznikov pa je pozvala k oblikovanju mednarodne koalicije raziskovalcev, da bi pospešili klinične raziskave covida-19 v revnih državah in državah v razvoju ter tako preprečili zlom tamkajšnjih zdravstvenih sistemov.

Znanstveniki z univerze v ameriškem Pittsburghu pa so sporočili, da razvijajo cepivo proti covidu-19, ki po testiranju na miših kaže spodbudne rezultate.

nazaj na vrh