Britanska premierka Mayeva danes na glasovanje o nezaupnici britanski vladi – to bo prvo glasovanje o zaupnici po 26 letih; bo sledil nov referendum ali bo brexit izveden brez dogovora?

Bo dobila zaupnico? (foto: Flickr / Wikipedia) Bo dobila zaupnico? (foto: Flickr / Wikipedia)

Glasovanje o nezaupnici britanski vladi, ki so ga po torkovi zavrnitvi ločitvenega sporazuma z EU v parlamentu v Londonu zahtevali laburisti, bo prvo tovrstno po skoraj 26 letih. Po najnovejših podatkih bodo britanski poslanci o nezaupnici glasovali drevi okoli 20. ure po srednjeevropskem času, pričakovati pa je, da jo bo vlada preživela.

 

Glasovanje o nezaupnici je zahteval vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki je v torek po objavi izidov glasovanja poudaril, da je zavrnitev dogovora "katastrofalen poraz" za vlado premierke Therese May, najhujši od 20. let prejšnjega stoletja. Za zavrnitev ločitvenega sporazuma je namreč glasovalo 432 poslancev, proti sta bila le 202.

Pred glasovanjem o nezaupnici bo v spodnjem domu parlamenta razprava o tej temi, ki se bo po poročanju britanskega BBC začela ob 13. uri po krajevnem času (14. po srednjeevropskem) in bo predvidoma trajala šest ur.

Vlada ima po morebitni izglasovani nezaupnici čas za novo zaupnico

Če ji bodo poslanci izglasovali nezaupnico, ima vlada nato 14 dni časa, da dobi zaupnico na novem glasovanju. Če ji to ne bi uspelo, bi lahko Corbyn skušal oblikovati koalicijo z drugimi opozicijskimi strankami. Če oblikovanje nove vladajoče koalicije ne bi uspelo, bi sledile predčasne volitve.

Glede na napovedi bodo na današnjem glasovanju o nezaupnici vlado večinoma podprli tudi tisti poslanci iz vrst konservativcev, ki so v torek glasovali proti ločitvenemu sporazumu z EU. Podporo vladi so napovedali tudi ulstrski unionisti (DUP), ki manjšinski vladi v parlamentu zagotavljajo podporo z desetimi poslanci. V torek so sicer poslanci DUP glasovali proti dogovoru o brexitu.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je doslej le trikrat zgodilo, da je bila britanska vlada na glasovanju o nezaupnici poražena - dvakrat leta 1924 in enkrat leta 1979. Leta 1979 je laburistični vladi premierja Jima Callaghana zmanjkal le en glas, da bi uspešno prestala glasovanje. Nezaupnico je podprlo 311 poslancev, 310 jih je glasovalo proti. Callaghan je po porazu sklical predčasne volitve, na katerih so zmagali konservativci z Margaret Thatcher na čelu in na oblasti ostali 18 let.

Poslanska zbornica v Londonu je o nezaupnici vladi nazadnje glasovala leta 1993, tudi tedaj zaradi odnosov z EU oz. maastrichtske pogodbe. Tedanja vlada Johna Majorja je glasovanje preživela s 339 glasovi proti 299.

Danes bo že drugo glasovanje o nezaupnici za Mayevo v malo več kot kot mesecu dni. 12. decembra je morala premierka in vodja britanskih konservativcev zaradi dogovora o brexitu na glasovanje o nezaupnici v svoji stranki, potem ko je najmanj 48 poslancev iz vrst torijcev vložilo pisma, v katerih jo pozivajo k odstopu. Tedaj je zaupanje v vodjo stranke izrazilo 200 konservativnih poslancev, 117 pa jih bilo proti, tako da je ostala na čelu torijcev.

Merklova po zavrnitvi dogovora o brexitu: Še je čas za pogajanja

Nemška kanclerka Angela Merkel je po torkovi zavrnitvi dogovora o brexitu v britanskem parlamentu danes dejala, da "je še čas za pogajanja". "Ampak zdaj čakamo, kaj bo predlagala premierka," je dejala Merklova in izrazila veliko razočaranje zaradi odločitve britanskega parlamenta.

Merklova je pred začetkom zasedanja zunanjepolitičnega odbora bundestaga tudi spomnila, da je britanska premierka Theresa May sama napovedala, kaj naj bi sledilo zavrnitvi dogovora, ki so ga dosegli britanski in evropski pogajalci.

"Želimo karseda zmanjšati škodo, ki pa bo zaradi izstopa Velike Britanije vsekakor nastala. Zato bomo vsekakor poskušali najti urejeno rešitev," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejala Merklova.

Opozorila je sicer, da je nemška vlada pripravljena tudi na scenarij, da tovrstne "urejene rešitve" ne bo, torej da bi prišlo do brexita brez dogovora. V ta namen bo bundestag v četrtek obravnaval zakonske predloge, ki bodo začeli veljati, če bo Združeno kraljestvo iz Evropske unije izstopilo brez dogovora.

Spodnji dom britanskega parlamenta je v torek z veliko večino zavrnil dogovor, ki je bil dosežen med vlado Mayeve in EU in ki naj bi uredil tako ločitvena vprašanja kot uredil določene prihodnje odnose. Velika Britanija naj bi povezavo zapustila 29. marca. Če dogovora ne bo, potem Združeno kraljestvo čaka kaos v prihodnjih odnosih z EU, najpomembnejšim zunanjim trgom, in velika negotovost v odnosih s tretjimi državami. Enako bo veljalo tudi obratno za odnose članic EU z Otokom.

Evropski poslanci iz Slovenije opozorili na negotovost po zavrnitvi dogovora o brexitu; Tanja Fajon znova trobi o populizmu

Slovenskih predstavnikov v evropskem parlamentu torkova zavrnitev dogovora o brexitu v britanskem parlamentu ni presenetila. O tem, kaj zdaj, ostaja veliko nejasnosti, poudarjajo. Pri tem si nekateri želijo, da bi Britanci vnovič razmislili glede nadaljevanja brexita, drugi pa menijo, da vračanje v preteklost ni več možno.

Milan Zver (SDS/EPP) je za STA ocenil, da odločitev britanskega parlamenta ne pomeni nič dobrega in da so "odprte samo slabe stvari". Ob tem je spomnil, da bi negativne posledice izhoda Velike Britanije brez dogovora čutila ob dvigu stroškov tako gospodinjstva kot gospodarstvo. Težave lahko nastanejo v transportu, prometu na mejah in številnih drugih področjih, je opozoril.

Podobno je v svojem odzivu poudaril Ivo Vajgl (DeSUS/Alde), ki je navedel, da po glasovanju v parlamentu Združenega kraljestva "vemo, česa si britanski parlamentarci ne želijo, ne vemo, pa kaj hočejo". Četudi bi bil odhod Velike Britanije iz EU brez dogovora hud udarec, pa bi bil ta še bolj problematičen za Britance, je poudaril Vajgl in dodal: "Njihov koncept parlamentarne demokracije je drugačen od našega, ampak mi smo njihov odhod že preboleli."

Evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes je na srečanju s slovenskimi novinarji v Strasbourgu dejal, da se je pokazalo, "da Združeno kraljestvo ni nič kaj združeno". Torkovo glasovanje v britanskem parlamentu po njegovem mnenju ni toliko poraz zagovornikov nadzorovanega odhoda Velike Britanije iz EU, kot je še en dokaz več, da tisti, ki so brexit zakuhali, niso imeli nobene ideje o tem, kaj storiti, če referendum uspe. Po Šoltesevem mnenju so tvorci brexita igrali nevarno igro, ki vse veliko stane in je za talce vzela ljudi, ki živijo na Otoku in Britance, ki živijo drugje.

Tanja Fajon (SD/S&D) je ocenila, da je zgodba o brexitu "izvrstna lekcija, kaj se zgodi, če prevlada nevarni populizem". Ob torkovi zavrnitvi izstopnega sporazuma je Fajonova navedla, da bodo sedaj počakali do ponedeljka na morebiten nov scenarij Mayeve. Danes zjutraj je bilo tudi izredno zasedanje vodstva S&D, po njem pa je Fajonova sporočila, da socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu članicam pošiljajo "močno opozorilo, da ne bomo pripravljeni oslabiti že doseženih dogovorov v pogajanjih z Veliko Britanijo". Če bo Otok zaprosil za podaljšanje izhoda, ki bi lahko vodil k bolj ambicioznemu dogovoru, potem temu tudi v Sloveniji ne smemo nasprotovati, je navedla Fajonova, ki si želi, da bi Britanci še enkrat premislili o odhodu iz unije.

Lojze Peterle (NSi/EPP) pa je ocenil, da britanska premierka v treh dneh ne more ponuditi plana B. Ocenil je, da bi bilo prav, da o nadaljnjih korakih odločijo volivci, saj tisti, ki so jih izbrali, tega niso sposobni. "Vse analize in informacije, ki jih imam, kažejo, da smo najbližje odločitvi za odložitev roka na junij ali julij in da temu najverjetneje sledi drugi referendum," je povedal ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Prepričan je, da bodo ljudje v drugo odločili drugače, saj bodo vedeli, kakšne so posledice.

Da bi bilo vnovično odločanje o brexitu na mestu, je ocenil tudi Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je ocenil, da je "to, kar počne britanska politika, neodgovorno", brexit pa največja politična neumnost zadnjih 30 let. Sam bi najraje videl, da bi se referendum ponovil in da Velika Britanija ostane polnopravna članica EU.

Nasprotno pa Romana Tomc (SDS/EPP) meni, da "vrnitve v preteklost ni, so samo koraki naprej", četudi je tudi sama prepričana, da se Britanci nikoli več ne bi odločili za izstop iz EU. Ob tem je podprla izstopni dogovor, ki ga je britanski parlament v torek zavrnil. Na vprašanje, ali je možen drugačen dogovor, pa je odgovorila, da so bili s tem sporazumom oblikovani dobri kompromisi in da se mora Velika Britanija "zavedati, da če je izstopila, ne more uživati vseh prednosti, ki jih EU nudi državam članicam".

Njena poslanska kolegica Patricija Šulin je spomnila na izpad prihodkov za evropski proračun po letu 2020, saj je Velika Britanija 13 milijard evrov več vplačala, kot jih je dobila iz EU. Za obdobje 2021 - 2027 je tako predvideno povišanje prispevka držav članic z enega odstotka na najverjetneje 1,1 ali 1,2 odstotka.

Britanski analitik zavrnitev ločitvenega sporazuma z EU označil za mater vseh porazov

Torkova zavrnitev ločitvenega sporazuma z EU je "mati vseh porazov", je za STA ocenil britanski analitik Tim Oliver. Po njegovem je poraz posledica tega, da si premierka Theresa May ni prizadevala za konsenz v britanski politiki. Stabilne poti za prihodnost za zdaj ne vidi. Najverjetnejša sta brexit brez dogovora ali nov referendum.

"To je mati vseh porazov. Nikoli še nismo bili priča čemu takšnemu," je o torkovem glasovanju, na katerem je proti dogovoru o brexitu glasovalo 432 britanskih poslancev, le 202 pa sta ga podprla, menil Oliver z inštituta za diplomacijo in mednarodne študije, ki deluje v okviru londonske univerze Loughborough. To se je zgodilo, ker si Mayeva od takrat, ko je začela mandat, ni prizadevala za konsenz v britanski politiki, temveč je ubrala centraliziran pristop do pogajanj o brexitu, je ocenil.

Srčiko problema Oliver vidi v tem, da smo tudi na splošno v spodnjem domu britanskega parlamenta redko priča konsezualni politiki, kakršna je značilna za druge demokracije in tudi druga področja britanskega političnega življenja. "Večinski sistem v poslanski zbornici generira pristop 'zmagovalec pobere vse', pri čemer se vladi ni treba posvetovati z nikomer in tako preprosto nadzira proces."

Analitik je prepričan, da bo britanska vlada preživela današnje glasovanje o nezaupnici, ki so ga zahtevali laburisti. "Če kaj zagotovo poenoti Konservativno stranko in ulstrske unioniste (DUP), je to vodja laburistov Jeremy Corbyn," je ponazoril. Po njegovem je zato treba biti pozoren, kaj bodo storili laburisti, potem ko bodo na glasovanju utrpeli poraz. Pojasnil je še, da laburisti podpirajo nov referendum o brexitu, čemur pa evroskeptik in zagovornik brexita Corbyn ni naklonjen.

Po mnenju analitika ni prav veliko možnosti, da bi do konca marca, ko je predviden izstop Velike Britanije iz povezave, našli trajnostno rešitev glede brexita, vsaj ne takšne, ki bi jo podprla tudi EU.

"Mislim, da je verjetno, da EU ponudi začasno podaljšanje, s čimer bi pridobili čas," je ocenil Oliver. Dodal je, da tako za zdaj na mizi ostajajo vsi scenariji - brexit brez dogovora, začasno podaljšanje postopka po 50. členu pogodbe o EU, splošne volitve in umik postopka po 50. členu. Najverjetnejša pa sta brexit brez dogovora in nov referendum.

Obe strani bosta tako po oceni Oliverja zdaj okrepili priprave na to, da bo Združeno kraljestvo povezavo zapustilo brez dogovora, ob tem pa se bo razplamtela razprava o novem referendumu. Analitik je ob tem pripomnil, da doslej sploh še ni bilo govora, o čem bi sploh odločali a novem referendumu, kdaj naj bi bil in kdo bi vodil katero kampanjo. "A drugi referendum najverjetneje ne bi popolnoma rešil vseh težav, ki so privedle do prvega referenduma leta 2016," je poudaril.

nazaj na vrh