Ameriška centralna banka zvišala ključno obrestno mero

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik Fed Jerome Powell (foto: Twitter) Predsednik Fed Jerome Powell (foto: Twitter)

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je po pričakovanjih včeraj ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke na raven med 1,75 in dva odstotka. Do konca letošnjega leta naj bi ključno obrestno mero po danes objavljenih informacijah zvišali še dvakrat, prihodnje leto pa trikrat, poročajo tuje tiskovne agencije.

Fed je nazadnje ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, zvišal na zasedanju marca, v maju pa se je ni dotikal. Na višku zadnje finančne krize leta 2008 in 2009 je Fed ključno obrestno mero znižal na raven med 0 in 0,25 odstotka in tam je ostala do decembra 2015, ko se je začela politika postopnega višanja, tej pa se je pridružil še načrt zmanjševanja Fedove v krizi napihnjene bilančne vsote.

Razmere na ameriškem trgu dela, ki jih pozorno spremlja Fed, so kljub umiritvi gospodarske rasti v prvem trimesečju zelo dobre, stopnja brezposelnosti pa je najnižja v 18 letih.

Predsednik Fed Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju FOMC dejal, da je ekonomija v zelo dobrem stanju, in napovedal, da bo imel od januarja 2019 dalje novinarsko konferenco po vsakem zasedanju FOMC.

Powell je dejal, da gre le za izboljšanje komunikacije, in ne pomeni nobene napovedi denarne politike. Novinarske konference je v času zadnje krize začel predsednik Fed Ben Bernanke, Janet Yellen in Powell pa s tem nadaljujeta. Doslej so bile rezervirane za zasedanja FOMC, kjer je prišlo do sprememb v denarni politiki.

FOMC je tako letos obrestno mero povišal drugič, od decembra 2015 pa skupaj že sedmič. Doslej je veljala napoved, da se bo ključna obrestna mera letos povišala trikrat, vendar pa se je FOMC sedaj odločil, da se bo letos povišala štirikrat. Leta 2019 se sedaj predvidevajo tri povišanja in eno v letu 2020.

Nevtralna ključna obrestna mera, ki ne stimulira rasti, obenem pa je tudi ne zavira, je trenutno določena pri 2,9 odstotka. Do konca leta 2019 naj bi se tako že dvignila nad nevtralno raven in bo malce zavirala rast.

Ameriška ekonomija raste sedaj že deveto leto zapored, in če se bo rast nadaljevala mimo junija 2019, bo to najdaljše obdobje ekspanzije v zgodovini. Nekaj strahu je, da se bo rast prihodnje leto ustavila, ker se bo izpraznil naboj konec lanskega leta sprejetih davčnih olajšav.

Druga skrb je možnost svetovnih trgovinskih vojn zaradi enostranskih odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, vendar pa se FOMC tokrat s tem še ni ukvarjal. Ukvarjal naj bi se šele tedaj, ko bodo posledice.

Tokratna izjava FOMC več ne vsebuje obljube, da bo centralna banka ohranjala nizko obrestno mero za stimulacijo gospodarske rasti, vsebuje pa namig, da bo tolerirala stopnjo inflacije, ki bo malce višja od ciljne vrednosti dveh odstotkov na leto.

Fed je po zasedanju FOMC izdal tudi nove napovedi gospodarske rasti, inflacije in stopnje brezposelnosti. Napoved gospodarske rasti je od marca dvignil z 2,7 na 2,8 odstotka.

Trenutna stopnja brezposelnosti je sedaj 3,8 odstotka, do konca letošnjega leta naj bi se znižala na 3,6 odstotka, v letih 2019 in 2020 pa Fed pričakuje 3,5-odstotno stopnjo brezposelnosti. Inflacija naj bi se do konca letošnjega leta ustalila pri dveh odstotkih, v letih 2019 in 2020 pa Fed pričakuje 2,1-odstotno letno stopnjo inflacije.

nazaj na vrh