Tednik Demokracija praznuje 20-letnico nepretrganega izhajanja!

Tednik Demokracija praznuje 20-letnico nepretrganega izhajanja!

V letu 1996 smo obudili Demokracijo kot tednik, ki izhaja vsak četrtek. Zasnovali smo ga kot tednik slovenske pomladi. Takšen je bil tudi slogan poleg loga Demokracija. Vrednotam slovenske pomladi in osamosvojitve je uredništvo Demokracije zavezano še danes!

Večina soustvarjalcev Demokracije je prišla z dnevnika Slovenec, ki je bil v tistem času že v globokem zatonu. Po komaj nekaj (petih) letih od ustanovitve je dnevnik namreč ugasnil. Vseeno pa je ustvaril številne nove kadre, ki smo se − nekateri prej, drugi kasneje − večinoma razkropili po uredništvih drugih medijev.

Nismo šteli delovnih ur
Ekipa, ki je leta 1996 odšla k Demokraciji, je bila sveža, ustvarjalna in polna idej, predvsem pa naklonjena slovenski pomladi, to je strankam, ki so nastale z demokratizacijo slovenske družbe. Naša neugnanost se je kazala tudi v tem, da nismo nikoli šteli delovnih ur, da smo vsak teden poskušali v tednik spraviti vse, za kar smo menili, da bi utegnilo zanimati naše bralce. Takrat so bili namreč drugačni časi, internetnih povezav ni bilo, novinarstvo se je »delalo« na terenu. Za novinarstvo so bili to zlati časi.

Ni bilo lahko, veliko polen
Pri Demokraciji nam ni bilo nikoli lahko. Že od začetka smo bili deležni številnih polen pod noge, pomoči bolj malo. Poleg tega so nas pestile tudi številne tožbe zaradi različnih objav. V nekem trenutku, v prvih letih izhajanja, jih je bilo hkrati kar okoli 30. Jemale so nam čas, denar in predvsem prepotrebno energijo, ki bi jo sicer vložili v ustvarjanje novih zgodb in še boljšega tednika. Vse to pa je bil cilj tistih, ki so se trudili, da bi nas uničili. Ni jim uspelo.

Lastništvo skozi čas
Sprva smo izhajali v časopisni obliki. V prvih mesecih leta 1999 smo izhajali tudi dvakrat na teden, vendar se je to izkazalo kot preveliko finančno breme, zato smo prešli na izdajo enkrat tedensko. V letu 2000 je tednik postal revija. Sprva je Demokracijo izdajala družba Veda, nato pa je julija 1998 izdajateljstvo prešlo pod okrilje podjetja Nova obzorja. Skoraj leto dni (od 29. julija 1998 do 11. junija 1999) je bil edini lastnik Novih obzorij dr. Ludvik Čanžek, ki je po podatkih Poslovnega registra Slovenije (PRS) iz lastništva izstopil 11. junija 1999, v lastništvo pa je vstopila Slovenska demokratska stranka. Trinajstega julija 2000 se je kot lastnik pridružil Dušan Sava Lajovic iz Avstralije, leta 2011 pa z manjšim lastniškim vložkom še Dejan Kaloh.

Poslovodstvo družbe
Ob ustanovitvi je izdajateljico Demokracije vodil danes že pokojni dr. Jože Zagožen. Dlje časa nas je vodil tudi dr. Ludvik Čanžek. Nato je direktor postal Dušan Strnad, zdajšnji župan občine Ivančna Gorica. Nova obzorja, izdajateljico Demokracije, so vodili še Andrej Lasbaher, dr. Božo Predalič, Miha Smrekar in Metod Berlec, dolgoletni glavni in odgovorni urednik Demokracije. Zdajšnji direktor Novih obzorij je Miha Hočevar, ki je vodenje prevzel leta 2012.

Štirje uredniki
V vseh teh letih je Demokracija imela štiri urednike. Prvi je bil Marcel Koprol. Njegova naloga je bila priprava in zagon projekta ter izdaja prve številke. Po tem je odšel na druge zadolžitve, uredništvo je prevzela avtorica tega zapisa in ga vodila štiri leta. Maja 2001 je vodenje uredništva prevzel mladi Dejan Steinbuch. Demokracijo je vodil kratek čas. Urednik tednika je v začetku leta 2002 prevzel profesor zgodovine in geografije Metod Berlec, ki je urednik Demokracije že skoraj 15 let.

Številni sodelavci
V dvajsetih letih so se stvari spreminjale in delno tudi spremenile. Pri tem imamo v mislih sodelavce. Nekateri smo vztrajali in ostali pri Demokraciji, številni so odšli. Vzgojili smo tudi nove mlade novinarje, ki so danes tudi v drugih uredništvih, novinarsko pot pa so začeli pri Demokraciji. Od prvotne ožje ekipe smo v uredništvi le še trije: avtorica tega zapisa, lektorica Joža Gruden in strokovna sodelavka Monika Maljevič. Udarna začetna moč je bila tudi novinarka Marjeta Smolnikar, ki je k Demokraciji prav tako prišla s Slovenca. Po nekaj letih je odšla drugim izzivom naproti, nato pa zbolela in je žal ni več med nami. Novinar Gašper Blažič je prišel v uredništvo nekaj let po začetku in še vedno vztraja z nami. Petra Janša se nam je pridružila pred desetletjem. Preostali so prihajali postopoma in bogatili naš prostor.

Začetki in vsebina
Prvi odmevnejši članki jeseni leta 1996 so se nanašali na delovanje nekdanjih partijskih veljakov v nekdanjem komunističnem sistemu. Takrat je bil tudi čas pred volitvami v državni zbor, zato smo spremljali stanje tudi na tem področju. Posebno živo nam je ostalo v spominu dogajanje okrog Slovenske ljudske stranke in njenega takratnega predsednika Marjana Podobnika, ko se je namesto za pomladno koalicijo s strankama SDS in SKD raje odločil za sodelovanje s stranko LDS, ki jo je vodil Janez Drnovšek. Tista noč, ko so v državnem zboru glasovali o novi vladi, je bila posebno dolga. Nepozabna je tudi zgodba poslanca Cirila Pucka, prestopnika iz SKD v LDS. V državnem zboru smo v živo spremljali njegov prihod tako rekoč v objemu Antona Anderliča (LDS) v parlamentarno dvorano. Tudi Pucko je bil med tistimi, ki nas je tožil zaradi takratnega poročanja, tožbo pa je na sodišču izgubil. Naš nekdanji sodelavec Zmago Šalamun nam je takrat pripravil več nepozabnih in izvirnih prispevkov, ki so spadali v kontekst zgodbe o Pucku. Redno smo objavljali tudi prispevke o povojnih pobojih in grobiščih, za kar gre zahvala nekdanjemu novinarju Slovenca Ivu Žajdeli. Mimogrede, nekdanji zaposleni na Slovencu Ivo Žajdela, Marcel Koprol in Mateja Komel Snoj (urednica kulture na Slovencu) so posredno tudi zaradi Demokracije leta 1996 ostali pred zaprtimi vrati Slovenca. V preddverju so jih pričakali varnostniki in jim preprečili vstop v poslovne prostore. Tudi to kaže, kakšni časi so bili takrat. Lahko zapišemo, da so v marsičem podobni današnjim.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh