Pristranskost medijev v ameriški volilni kampanji

Pristranskost medijev v ameriški volilni kampanji

Mediji so se v zadnjem mesecu brutalno lotili republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Njegovi glavni nasprotnici v boju za Belo hišo, demokratki Hillary Clinton, pa gledajo skozi prste, čeprav ima le-ta več kot pošten delež okostnjakov v omarah.

Po pričakovanjih je v avgustu ameriška predvolilna kampanja v tekmi za predsednika ZDA postala še bolj brutalna, kot je bila do sedaj. V juliju in avgustu so namreč potekale nacionalne konvencije, na katerih so tudi uradno potrdili kandidate strank, ki se bodo potegovali za mesto v Beli hiši. Pri republikancih je bil uradno potrjen newyorški milijarder Donald Trump, pri demokratih pa nekdanja prva dama ZDA in nato senatorka ter zunanja ministrica Hillary Clinton. V avgustu so tudi zeleni potrdili svojo kandidatko, upokojeno zdravnico in okoljevarstvenico Jill Stein, ki je kandidirala že leta 2012. Libertarci pa so že maja za svojega kandidata potrdili poslovneža Garyja Johnsona. Zeleni in libertarci sicer ne bodo nastopili v vseh zveznih državah, torej nimajo nobene možnosti za zmago, imajo pa možnost, da bi morda lahko v nekaterih zveznih državah odškrnili del glasov glavnima kandidatoma in na ta način vplivali na tekmo. Nastopilo bo še nekaj manjših strank, ki pa nastopajo samo »iz promocijskih razlogov«, upov za kakšen poseben uspeh pa niti lokalno nimajo. Veliko se je špekuliralo, ali bo letos na volitvah tudi možnost voliti kakšnega »tretjega kandidata«, saj ni nobena skrivnost, da Trump ni všeč mnogim republikancem (nekateri ga kar odkrito odklanjajo in celo trdijo, da bodo novembra na volitvah glasovali za koga drugega, če sploh bodo glasovali). Clintonova pa na drugi strani ni všeč mnogim volivcem demokratov, še posebno tistih na levici te stranke. Ti razočarani iz ene in druge stranke bi tako morda volili za nekega tretjega, kompromisnega. Mnogi ameriški volivci si torej želijo svežo, novo smer v praktično dvostrankarskem sistemu. Leta 1992 je bil tak kandidat Ross Perot, ki je osvojil okoli 18 odstotkov glasov, in čeprav ni zmagal v nobeni zvezni državi, je le nekoliko premešal karte in škodil predvsem republikanskemu kandidatu Georgeu Bushu starejšemu, ker mu je pobral del volivcev. Močna tretja kandidata sta bila v zadnjih desetletjih še Storm Thurmond v letu 1948 in George Wallace v letu 1968, ki pa sta kandidirala na platformi segregacije na ameriškem jugu in sta v južnih državah pobrala precej glasov ter celo osvojila nekaj elektorskih glasov, ampak ker zunaj juga nista imela praktično nobene podpore, za osvojitev Bele hiše nista imela nobene možnosti.
No, letos takšnega tretjega kandidata ni. Letos so sicer nekateri špekulirali, da bi bil morda tretji kandidat Bernie Sanders, ki je presenetljivo dolgo vztrajal v predvolilnem boju proti Hillary Clinton in ji dolgo mešal štrene, nazadnje pa le priznal poraz. Mnogi njegovi podporniki so upali, da se bo potem Sanders odločil in nastopil kot neodvisni kandidat, kar je bila seveda nočna mora za Clintonova, ker bi tako lahko celo razcepil demokratsko stranko in predvsem njene volivce, vendar je končno Sanders odklonil tudi to možnost in celo podprl (na veliko ogorčenje dela svojih podpornikov) Clintonovo kot nominiranko demokratske stranke.

Popoln napad na Trumpa
Ker presenečenja s strani kakšnega močnega tretjega kandidata torej letos ne bo, se lahko obe glavni stranki posvetita neposredno medsebojnemu spopadu. Prvo rundo v tem političnem mesarjenju so tako rekoč dobili demokrati. Ves avgust je na Donalda Trumpa dnevno letela »baraža iz vseh topov«, ne sicer dobesedno, pač pa iz medijev, ki so kot po navadi seveda v veliki večini na strani demokratov. Zdi se, kot da je bil celo Trump sam, ki mu sicer spopadi z mediji niso niti najmanj tuji, presenečen nad takšnim divjim napadom. Rokavice so tako rekoč snete s pesti in mediji ter dodatna podpora po socialnih omrežjih dobesedno pregriznejo skoraj vsako izjavo, ki jo da Trump ali kdo iz njegovega tabora. Če je ne pregriznejo, pa položijo besede v usta ali pa si jo kar preprosto izmislijo. Ko je na primer Trump rekel, da bodo v primeru, če bo Clintonova zmagala in bo kot predsednica ZDA lahko izbrala vrhovne sodnike, imeli ljubitelji orožja probleme zaradi zaostrene zakonodaje in naj pač nekaj storijo, da se to ne bo zgodilo, so mediji takoj naskočil Trumpa, češ da je indirektno spodbujal k atentatu. Mediji delajo nadure in se spravljajo na Trumpa, secirajo vse izjave, ki jih je dal v zadnjih desetletjih, in iščejo seksizme, rasizme in druge  -izme.  Spravili so se na njegovo ženo Melanio zaradi njene kariere manekenke in fotografij, na katerih je pozirala v mladosti, za nameček pa so jo obtožili še »nepravilnosti« v njenih začetkih v ZDA, češ naj bi bila kot tujka delala pod napačnim vizumom (tudi če bi bilo to res, delavne vizume urejajo agencije). Spravili so se na njegovo hčerko Ivanko, ki se je slikala s prijateljico, ta pa naj bi poznala Putina − in so skušali tako iz zraka ustvariti »vohunsko afero«.  V člankih − zadnji je bil v New York Timesu − različne (dez)informacije o Trumpovem premoženju in poslovanju na splošno, in kot po navadi so takšne trditve v popolni kontradiktornosti; po eni strani je sposoben pogolten kapitalist, ki je nagrabil milijarde na sumljiv način, v isti sapi pa je poslovni nesposobnež, ki je spravil na kant očetovo dediščino.  Skratka, napad medijev na Trumpa je popoln na vseh področjih. Poleg tega se med anketarji iznenada pojavljajo mnoge nove anketne agencije, ki mešajo štrene s prirejenimi anketami, seveda v Trumpovo škodo. V igro se vmešavajo tudi različni ugledni mediji, ki zastavljajo svoje ime in dajejo »verodostojnost« očitno prirejenim anketam, kot se je zgodilo recimo v Missouriju. Če pa stvar pogledaš malo pobliže, pa lahko prek interneta dokaj hitro odkriješ, da je časopis, ki je izvedel anketo, v lasti družbe, ki je v lasti druge družbe, ta pa v lasti investicijskega podjetja, katerega lastnik je milijarder Warren Buffett, ki je odkrit podpornik Clintonove in je doniral milijone zanjo in demokratsko stranko. Potem ti seveda postane jasno, kako je lahko dala anketa »uglednega časopisa« takšne rezultate. Trump je tako skupaj s svojo kampanjo pod totalnim udarom in se bo nujno moral zbrati, če hoče novembra uspeti.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh