Pohod naslednikov KPS na oblast

Pohod naslednikov KPS na oblast

Ali si aktualni predsednik SD Dejan Židan obeta premierski stolček? Nekatere zadnje ankete javnega mnenja namreč kažejo, da je SD naskočila vrh, kar se ni zgodilo že vse od leta 2008, ko je vodenje vlade prevzel Borut Pahor, zdaj predsednik republike.

Ker se je Pahorjeva vlada, prva po koncu mandata prve Janševe vlade, dokaj hitro pokazala kot operativno nesposobna, je tudi priljubljenost vladajoče SD začela upadati. Še zlasti po tistem, ko je Pahor zapustil funkcijo predsednika SD in se leta 2012 zavihtel na državni prestol. Že pred tem je Pahor na kočevskem kongresu še enkrat kandidiral za funkcijo predsednika SD in izgubil boj z Igorjem Lukšičem. Slednji pa stranke ni vodil dolgo, saj ga je izrinil Dejan Židan, ki je kmetijsko ministrstvo prvič prevzel leta 2010, že v Pahorjevi vladi torej, ko se je moral zaradi afere Baričevič posloviti njegov predhodnik Milan Pogačnik. Vmes je bil eno leto poslanec in nato minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi v vladi Alenke Bratušek ter sedaj v vladi Mira Cerarja, kjer je tudi podpredsednik vlade.

Židanova samopromocija
O Židanovih kmetijskih, pravzaprav kolhozniških projektih v zvezi z državnim gozdraskim podjetjem (in vsemi škodljivimi posledicami) smo v Demokraciji pisali pred kratkim. Vendar velja spomniti, da se Židan v zadnjem času močno promovira tako prek ministrstva kot prek strankarske politike. Zanimivo je, kako pri tem tudi skuša povezovati regije, kjer je deloval pred vstopom v aktivno politiko – denimo Pomurje, kjer je bil med drugim predsednik uprave skupine Panvita. Pred začetkom tradicionalnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni pa je v okviru mednarodne ministrske konference »Potrošnik ima pravico vedeti« obiskal tudi domači kraj Rače, kjer je hodil v osnovno šolo. Na nedavnem kmetijskem sejmu je Židan slovenski javnosti tudi sporočil, da je Slovenija zelo blizu končne zmage v bitki za zaščito kraškega terana. Čeprav gre tu za teme, ki se nanašajo predvsem na resor, ki ga vodi Židan, pa ni mogoče prezreti, da je aktualni predsednik tudi v medijih zelo opazen. Njegovi nastopi dajejo vtis, da močno izstopa v kontekstu precej razsute vlade in da je branilec slovenskih nacionalnih interesov na področju kmetijstva. Hkrati pa Židan s tem zagotavlja dokaj udoben položaj svoji stranki, ki je del koalicije, vendar občasno tudi polemična v odnosu do premierja Mira Cerarja in njegove SMC. Po drugi strani pa za spodrsljaje vlade praktično vsa odgovornost pade na ramena SMC, medtem ko je SD v položaju, ko ji ni treba nositi velike odgovornosti za polomijo. To ji navsezadnje prinaša tudi javnomnenjske točke. Vprašanje pa je, ali bi lahko ob morebitnem padcu Cerarjeve vlade in novih (predčasnih) volitvah Židan zajahal Cerarjevega konja. Ko je SD leta 2008 na volitvah dosegla največ odstotkov med posamičnimi strankami, je bilo to neposredno po koncu mandata Janševe vlade, ko je imela SD že lep čas status javnomnenjskega prvaka. Vendar ji je do zanesljive zmage seveda manjkala pomoč botrov in njihovega propagandnega aparata – s pomočjo afere Patria in nepopularne plačne reforme, ki jo je tedanji minister za javno upravo in pooblaščeni pogajalec Gregor Virant menda namenoma izvedel v času pred volitvami, je SD v finišu premagala SDS.

V sodelovanju s »strici«
In ko smo že pri botrih oz. »stricih iz ozadja«, o katerih je nekdaj javno govoril celo Borut Pahor (vendar jih ni navedel poimensko), se je pred petimi leti nanje znesel tudi Dejan Židan, res pa je, da takrat še ni bil predsednik stranke. Spomnimo: leta 2011 so bile predčasne volitve, potem ko je zaradi političnih apetitov Gregorja Golobiča njegova tedanja stranka Zares izstopila iz koalicije, Pahorjeva vlada pa nenadoma ni imela več večine in tudi ne zaupnice. S tem se je dokončno razbil t. i. levi trojček, popularno imenovan tudi KGB oz. Katarina (Kresal), Gregor (Golobič) in Borut (Pahor), seveda s priveskom stranke DeSUS, ki jo je že takrat vodil zelo ambiciozni Karl Erjavec, sedaj že tretjič zunanji minister. Na predčasnih volitvah leta 2011 je, kot je znano, zmagala Jankovićeva instantna stranka Pozitivna Slovenija, vendar Zoran Janković ni zmogel sestaviti koalicije, s tem pa je svoje politične botre spravil v obup. Prav tedaj naj bi bil Dejan Židan izrekel znameniti stavek: »Dovolj je bilo stricev v politiki, če želijo odločati, naj kandidirajo!« Šlo naj bi za to, da je Milan Kučan, ki po zamrznjeni partijski knjižici »pripada« SD, pritiskal na vodstvo stranke, da se ne more izogniti odgovornosti pri sestavljanju vlade. Marsikdo bi si ob tem ustvaril vtis, da se Židan dejansko upira Milanu Kučanu, vendar je resnica drugačna: Židan naj bi se s Kučanom celo srečeval na neformalnih večerjah. Septembra 2013 naj bi bil Židan skupaj s Kučanom, ki prav tako izhaja iz Prekmurja, in agrarnim velikašem iz Pomurja Stankom Polaničem v eni od gostiln v Prekmurju skoval načrt, kako bo prevzel vodenje SD in nato še vlade. No, prvi del načrta se je uresničil, saj so Lukšiča odnesli slabi rezultati na evropskih volitvah, drugi pa (še) ne. Očitno pa so ta dogajanja dokaz, da je Židan Kučanov izbranec, saj je dovolj vodljiv za vlogo marionete, celo bistveno bolj od Pahorja, kaj šele od nepredvidljivega Lukšiča.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh