Novinarji Večera zvečer nad Kanglerja?

  • Napisal  Klemen Kocjančič
Novinarji Večera zvečer nad Kanglerja?

Nekdanji mariborski vstajnik in novinar Aljoša Dragaš je konec avgusta obtožil nekatere novinarje mariborskega časopisa Večer, da so bili kolovodje tretje tako imenovane vseljudske vstaje oziroma protesta proti takratnemu mariborskemu županu Francu Kanglerju.

Slednja je bila tudi najbolj nasilna tako po številu ranjenih kot po obsegu škode, ki so jih povzročili protestniki, ki so izkoristili javno nenaklonjenost postavitvi prometnih radarjev za odstranitev župana.

Od radarjev do vstaj
Oktobra 2012 so v Mariboru začeli postavljati nov semaforski sistem in merilnike histrosti (t. i. radarje), ki jih je postavilo podjetje Iskra Sistemi. Ker je cena celotnega sistema (30 milijonov evrov) presegala zmožnosti mestne občine Maribor (MOM), ki jo je takrat vodil Franc Kangler, je občina s podjetjem sklenila koncesijsko pogodbo, po kateri je podjetje v zameno za postavitev mestnega sistema prometne signalizacije in radarjev pridobilo pravico do 92 odstotkov vseh plačanih kazni (iz radarjev) v istem obdobju.  
Nov prometni sistem oz. prvih 14 radarjev od načrtovanih 23 je že v prvih 36 urah delovanja zabeležilo več kot pet tisoč kršitev cestno-prometnih predpisov. Že vzamemo za izhodišče, da so kazni za prekoračitev hitrosti med 40 in 1.200 evri, to pomeni, da bi MOM (oz. Iskra) samo od prvih kršiteljev pobrala od 200.000 do šest milijonov evrov.
Nasprotniki postavitve so označili sistem le za novo priložnost za polnjenje mestnega proračuna, hkrati pa so kritizirali slabo označenost križišč s postavljenimi oz. delujočimi radarji. Nekateri so izrazili pomisleke proti dejstvu, da bi Iskra pobirala skoraj vse kazni iz tega naslova.
Kangler je branil sistem, rekoč, da je MOM prej na leto porabila do pol milijona evrov »za vzdrževanje zastarelega semaforskega sistema« in da s tem denarjem ni mogoče obnoviti celotnega sistema, zato so se odločili za javno-zasebno partnerstvo. Prav tako je poudaril, da bo Iskra prejela fiksen znesek, pri čemer bo količina plačanih glob vplivala le na dolžino odplačevanja fiksnega zneska; v primeru večjega števila glob presežek ne bi pripadal Iskri.
Pritožbe občanov kot tudi nezmožnost redarske službe, da bi procesirala vse kršitve (sočasno so lahko v sistemu delali le štirje redarji), so prisilile Kanglerja, da je že isti mesec sporočil, da bodo prvi kršitelji dobili le opozorila in ne denarne kazni; hkrati je sporočil, da bodo postavili še natančnejšo signalizacijo: »Mnogi izmed vas, nekateri tudi pisno na moj naslov, ste izrazili željo, da se za prvi teden delovanja radarskega sistema izdajo kršiteljem le opozorila. V naslednjih dneh bodo na vašo željo postavljene tudi opozorilne table pred vsakim radarjem, na same radarje pa bodo nalepljene tudi dodatne oznake o omejitvi hitrosti, ki velja v območju vsakega radarja.«
A to ni zadovoljilo nekaterih meščanov, ampak so začeli z vandalizmom in tako v zadnjem tednu oktobra zažgali več postavljenih radarjev. Hkrati so se začeli vse bolj oglašati tudi kritiki (postopka) izbire koncesionarja, a je njihove kritike zavrnila takratna direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner: »Postopek je potekal v celoti v skladu z zakonodajo. Na koncu je pogodbo oziroma aneks k pogodbi potrdila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.«
Prvi množični protest, ki se ga je udeležilo okoli 50 ljudi, je potekal v začetku novembra s prižiganjem sveč pred mariborsko občino. V prvem novembrskem tednu je mariborsko mestno redarstvo dodatno pojasnilo, da je bilo 85 odstotkov kršitev v prekoračitvi dovoljene hitrosti za pet do deset kilometrov na uro, zaradi česar so se odločili, da tem voznikom niso izrekli denarne globe. Naložili pa so jo 96 voznikom, ki so omejitev hitrosti prekoračili za več kot 30 km/h, hkrati pa so proti sedmim, ki so prekoračili omejitev za več kot 50 km/h, vložili še obdolžilne predloge: »V prvem tednu novembra smo zabeležili nekaj več kot 7.000 prekoračitev hitrosti, kar dnevno v povprečju pomeni od 700 do 800 prekrškov. Ker želimo z ukrepi poskrbeti za varnost, ne pa polniti proračuna, smo se odločili, da za oktober ne bomo izdajali plačilnih nalogov.«
Sredi novembra se je mariborski mestni svet končno zbral na izredni seji, katere sklic je zahtevala mestna opozicija, razpravljali pa so o radarjih. Županova koalicija je zavrnila predlog opozicije, zaradi česar je novi radarski sistem ostal. Sejo je spremljal tudi že bolj množičen protest (več sto protestnikov), ki se je končal brez poškodovanih in gmotno škodo (posledica metanja jajc in kamenja ter zažiga še enega radarja).
Konec novembra je potekala t. i. mariborska vstaja, ki je bila že bolj nasilna, saj so protestniki prav tako metali jajca in granitne kocke. Posledično je bila policija prisiljena uporabiti prisilna sredstva, v postopkih pa sta bila poškodovana dva policista. Takratni protest je minil tudi v luči dejstva, da je bil isti dan Kangler izvoljen za državnega svetnika. Slednji je kljub protestom zavrnil pozive k odstopu: »Veste, kaj bi pomenil moj odstop? Kateri projekti bi zaradi lokalnih volitev obstali, kateri razpisi? Ali si nekdo v tej državi morda želi, da Maribor še tistih evropsko sofinanciranih projektov, ki jih imamo, ne bi izpeljal? Tudi to se mi počasi dozdeva.«

Vplete se država
Hkrati se je v zgodbo o mariborskih radarjih vpletlo še finančno ministrstvo, ki je razširilo prvotno raziskavo posla z Iskro. Slednja je stekla že v oktobru na pobudo informacijske pooblaščenke, pri čemer so ugotovili nekatere nepravilnosti v postopku izbire (manjkali so ustrezni investicijski dokumenti, projekt pa ni bil vključen v pripravo občinskih proračunov). Prav tako je ministrstvo MOM očitalo, da k pogajanjem ni povabila vseh treh podjetij, ki so se prijavila na razpis, ampak da je k slednjim povabila le Iskro.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh