Negativna murgelska kadrovska selekcija

Negativna murgelska kadrovska selekcija

Polom Bratuškove v Bruslju je pokazal, da negativna kadrovska selekcija tranzicijske levice v Sloveniji v Bruslju ne deluje. Pod novo vlado smo že priče številnim spornim kadrovanjem in političnim menjavam.

Kuharica Alenka Bratušek, kakor se je prvotno članom Evropskega parlamenta in širši evropski javnosti predstavila nekdanja predsednica slovenske vlade, je v Bruslju povsem pogorela. Samooklicana kandidatka za komisarko je v obrazec o predstavitvi dosedanjega dela, ki ga je morala predložiti Evropski komisiji, med drugim navedla, da je bila »chef of Budget Department«. V prevodu to pomeni, da je bila »glavna kuharica oddelka za proračun«. Batuškovi, za katero velja, da ne obvlada angleščine, se ni zdelo vredno, da bi svoj življenjepis dala v pregled lektorjem angleškega jezika, preden ga je poslala v Bruselj. Namesto besede »chef« bi morala napisati »chief«. Vendar to še zdaleč ni bilo edino, kar je naredila narobe. V predstavitvi je tudi zapisala, da je bila članica parlamenta, pri čemer je parlament napisala kar po slovensko (namesto »parliament«). V nadaljevanju se je zapletla tudi pri opisovanju premoženja, zatipkala se je tudi pri besedi »before«. Vse to navajamo zato, ker je natančno isti odnos pokazala tudi, potem ko so jo poslanci Evropskega parlamenta s 113 glasovi proti in le z 12 za zavrnili kot kandidatko za komisarko in podpredsednico Evropske komisije. Po katastrofalno slabi predstavitvi pred pristojnima evropskima odboroma je ostala v Bruslju še nekaj dni in si ob koncu privoščila še zelo podcenjujoče pismo Jean-Claudu Junckerju, predsedniku Evropske komisije. Pismo, napisano v slovenščini, je tudi javno objavila. Predsednika Junckerja, ki jo je ves čas podpiral, pa je v zelo malomarno napisanem pismu kar tikala. Bratuškova si je dovolila nekaj, kar v diplomaciji ni dovoljeno. Znova pa je pokazala svojo nerazgledanost in oholost. Vse se zelo ujema s tistim, kar smo ugotavljali že pri analizi njene magistrske naloge, ki je bila napisana malomarno in podcenjujoče do vseh tistih, ki končujejo ali so že končali svoje izobraževanje. Mimogrede, pri magistrski nalogi smo ugotavljali tudi sum plagiatorstva, kar pa je komisija Fakultete za družbene vede, v kateri je sodeloval tudi Milan Brglez (SMC), zdajšnji predsednik državnega zbora, ocenila, da naloga ni plagiat. Pri tej ugotovitvi je Brglez, brat Alje Brglez, ki je nekdaj vodila kabinet predsednika vlade Janeza Drnovška, zdaj pa je tesna sodelavka predsednika države Boruta Pahorja, po dostopnih podatkih imel celo nosilno vlogo. Takrat so namreč Bratuškovo reševali pred odvzemom magistrskega naziva, ki ga je leta 2006 pridobila na FDV. Tudi tista naloga ni bila lektorirana, napisana pa zelo malomarno. Vse to kaže, da se Alenka Bratušek iz svojih napak ne nauči prav ničesar. Še več, niti razume ne, da je nekaj naredila narobe. Podobno se je zgodilo tudi zdaj, ko Bratuškova kot edina od predlaganih kandidatov nove komisarske ekipe pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ni dobila potrditve v Evropskem parlamentu. Pristojna odbora sta jo zavrnila z veliko večino. V odborih za energijo in okolje je za Bratuškovo na položaju podpredsednice Evropske komisije, pristojne za energetsko unijo, glasovalo le 12 članov odborov, proti pa kar 113. Dva sta se vzdržala. Vsi drugi komisarski kandidati so kljub nekaterim težavam dobili zeleno luč pristojnih odborov.

Bruseljski polom AB

Člani odborov so najprej glasovali o vprašanju, ali je kandidat usposobljen za prevzem komisarskega položaja. Če je izid glasovanja o tem vprašanju negativen, o drugem vprašanju, ali mu je dodeljen ustrezen resor, sploh ne glasujejo. In to se je zgodilo pri Bratuškovi. »Sklenili smo, da gospa Bratuškova ni dovolj usposobljena za to, da postane članica komisarskega kolegija,« je po glasovanju dejal predsedujoči odboru za okolje Giovanni La Via iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Negativna ocena je bila po besedah La Vie edina možnost, saj so bili odgovori Bratuškove na zaslišanju nezadovoljivi. Pri odgovorih se je izkazala kot popolna nepoznavalka tako področij, ki naj bi jih pokrivala, kot politike. Pri tem se je zanašala predvsem na to, da je »izbranka« Jean-Clauda Junckerja, kar je ponovila večkrat v triurnem zaslišanju. Podobno smo po letu 2005 poslušali, da je »izbranka« Andreja Bajuka, takratnega ministra za finance, nato pa je bila »izbranka« še drugih, saj je večkrat menjala tako stranke kot liste. Skratka, zagovor Alenke Bratušek v Bruslju je bil popolna polomija.

nazaj na vrh