»Jaz sem novinar Demokracije«

»Jaz sem novinar Demokracije«

Nedavni napad islamskih skrajnežev na uredništvo satiričnega časopisa v Parizu, ki je terjal dvanajst smrtnih žrtev, je očitno »opogumil« tudi neokomunistične skrajneže v Sloveniji.

Slednji so grozili novinarjem Demokracije in Reporterja.

Neokomunisti so po Facebooku grozili, da bodo na podoben način, kot sta islamska skrajneža prišla v uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo, ko sta napadalca med uredniškim sestankom ubila 12 ljudi, med njimi pet karikaturistov in tri člane uredništva,prišli v uredništvo Demokracije in Reporterja. Napovedal je, da je bilo dogajanje v Parizu »pravi otroški vrtec« v primerjavi s tem, kar naj bi v prihodnjih tednih doživeli novinarji Demokracije in Reporterja. Verjetno omenjena grožnja ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če se ne bi zgodil teroristični napad v Parizu. Tako pa je grožnja sprožila velik odziv, čeprav so se podobne zadeve pojavljale že prej, saj je na Facebooku in Twitterju precej anonimnih profilov, ki se oglašajo pod nazivi OF, KPS, Tito in podobno.

»Zakladnik Matija«

Tokratni nestrpnež z vzdevkom »Zakladnik Matija« je »zanimiv« zato, ker ima sliko Ivana Mačka - Matije. Čeprav je »pravi« Maček že mrtev, pa njegov duh še straši. O tem, na kakšen način je komuniciral z bližnjimi, veliko piše Albert Svetina - Erno v knjigi »Od osvobodilnega boja do banditizma«, ki je pred leti izšla v naši založbi. Svetina namreč opisuje, da je bil Maček izredno aroganten in primitiven pri svojem komuniciranju. Očitno ima tudi med t. i. mladokomunisti svoje posnemovalce. Tokratni se je spravil predvsem na našega novinarja Gašperja Blažiča. Obljublja mu, da ga bo »nataknil na kol«. A glavno je, da gre za grožnjo vsem drugače mislečim novinarjem. Prav zato je uredništvo Demokracije vložilo kazensko ovadbo proti storilcu, ki je medtem stisnil rep med noge, saj njegov profil na Facebooku ni več dosegljiv. Očitno je torej, da je napad v Parizu podžgal tudi slovenske komunistične džihadiste, kar je dokaz, da je pri nas še vedno hladna državljanska vojna. Posnetek grozečega napisa je sicer najprej objavil eden od novinarjev na Twitterju, omenjeni tvit pa je doživel velik odmev in je streznil tudi tiste, ki so doslej mislili, da je stanje pri nas normalno. Zagotovo pa je sprevrženo, da sedaj v podporo pobitim sodelavcem francoskega časopisa demonstrirajo tudi tisti, ki so doslej spodbujali tovrstni ekstremizem. To pa je skrajno sprevrženo. Za slovenske organe pregona in za precejšen del »strokovne javnosti« namreč levičarski ekstremizem v Sloveniji očitno sploh ne obstaja! Prav tako tudi ne za nekatere novinarje, ki sedaj izražajo solidarnost s pobitimi kolegi v Franciji. Zato raje pisarijo o domnevnih povezavah med SDS in neonacističnimi skupinami, zaradi česar naj bi se bila na zatožni klopi znašla Delova novinarka. Kje živimo, se ob tem sprašujemo novinarji Demokracije.

Organi pregona pravijo

Kot smo že omenili, je uredništvo Demokracije proti storilcu, čigar profil na Facebooku ni več dosegljiv, vložilo kazensko ovadbo. Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana preverjajo, ali ima dogodek sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja, so pojasnili za STA. Kot so dodali, bodo kriminalisti o ugotovitvah obveščali tožilstvo, ki je tudi edini organ, ki odloča o dokazih in nadaljnjih postopkih. Prav tako so novinarja Gašperja Blažiča poklicali s policije in mu predlagali, naj vloži zasebni kazenski pregon zoper storilca. Ob tem so mu še priporočili »samozaščito«, karkoli že naj bi to pomenilo. Je res potrebna tragedija, preden se zganejo organi pregona in ukrepajo?

Grožnje vzeti resno 

Omenjeni zapis so v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) najostreje obsodili. »Čeprav gre v omenjenem primeru najverjetneje za nastopaštvo, ki ga še dodatno vzpodbuja skrivanje za anonimnostjo, v ZNP menimo, da je treba takšne grožnje vzeti skrajno resno,« so opozorili.

Če takšne grožnje ostanejo nesankcionirane, se lahko namreč v prihodnje ponavljajo, na koncu pa pripeljejo tudi do povsem konkretnih dejanj oz. uresničitve groženj. Poleg tega pomenijo razpihovanje nestrpnosti do določenih medijev, lahko pa tudi nagovarjanje drugih, naj uresničijo grožnje, sporočajo iz ZNP. V združenju pričakujejo, da bo policija v najkrajšem času raziskala, kdo se skriva za omenjenim profilom, in zoper njega sprožila vse ustrezne postopke. V upanju, da mislijo iskreno in dobronamerno, objavljamo tudi odziva Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Mirovnega inštituta. V DNS pravijo, da so grožnje novinarjem ali redakcijam nedopustne in jih je treba jemati zelo resno, in to ne le v teh trenutkih, ko smo zaradi pokola v redakciji tednika Charlie Hebdo morda bolj senzibilni, in ne glede na to, ali prihajajo iz anonimnih profilov na družbenih omrežjih, je za STA zapisal predsednik društva Matija Stepišnik. Nasilje ali grožnje z nasiljem po mnenju društva ne morejo določati mej svobode medijev in izražanja. Policija naj z vso resnostjo opravi svoje delo, novinarji pa morajo o njih govoriti javno, je še dodal Stepišnik. Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon pa je za STA poudarila, da je vsaka grožnja novinarjem nedopustna in jo je treba jemati zelo resno. »Resno jo morajo obravnavati tako stanovska združenja kot tudi pristojni državni organi. Prav tako je o grožnjah treba govoriti v javnosti,« je dejala Kogovškova.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu ali v aplikaciji TRAFIKA.

nazaj na vrh