George Soros mecen »begunske krize«

George Soros mecen »begunske krize«

George Soros, Američan madžarsko-judovskega rodu, je eden najbogatejših ljudi na svetu. Po nekaterih podatkih je financiral gibanja, ki so privedla do razpada sovjetskega bloka, vendar je po drugi strani navezal stik s prenovljenimi komunisti v teh državah.

Medtem ko je predvolilna predsedniška tekma v ZDA v polnem teku, pa so na svetovni splet pricurljali dokumenti (soros leaks) mednarodnega finančnega sklada v lasti Georgea Sorosa, ki razkrivajo, kako je ta finančni mogotec pomembno vplival na odprtje globalnih poti za ilegalne migracije. Poročilo nosi naslov Migracijska politika in pregled njenega izvrševanja, njen namen pa je ekonomske in politične migrante uporabiti kot orožje za množične migracije. Dokumenti so dokaz, da množične migracije, ki jih (tudi finančno) podpihuje Soros, prinašajo politično in finančno nestabilnost po svetu. O tem v svoji knjigi piše tudi ameriški novinar Wayne Madsen Soros: Kvantum kaosa (Soros: Quantum of Chaos).

Mecen »migracij«
George Soros, eden najvplivnejših mož na svetu, je ustanovil mednarodni inštitut za migracije ravno v času, ko so se v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu začele dogajati arabska pomlad in turbulentne državljanske vojne, ki so zaradi migrantov močno zamajale Evropo. Političnim in ekonomskim migrantom so se pridružili še migranti iz Afganistana in podsaharske Afrike, vse pa je toplo pozdravila nemška kanclerka Angela Merkel. Merklova in Soros sta tako glavna promotorja globalnih množičnih migracij, ki so poleg ekonomskih in političnih učinkov povzročile še povečano stopnjo terorizma.
Tako imenovani dokumenti soros leaks (http://soros.dcleaks.com/) prav tako razkrivajo Sorosov načrt naselitve muslimanov in Latinskoameričanov v ZDA. Prav omenjeni finančni mogotec pa naj bi izdatno financiral tudi volilno kampanjo demokratske kandidatke za predsednico ZDA Hillary Clinton. Kot je razvidno, je prek določenih kanalov financiral že kampanjo sedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame, prav tako pa ima močan vpliv na ameriško politiko prek nekaterih demokratskih senatorjev, s čimer si ohranja status nedotakljivosti pred morebitnimi preiskavami njegovih poslov. Sorosova fundacija za migracije si namreč močno prizadeva za preprečevanje nasilja nad migranti s pozivi k zmanjšanju števila policistov na meji z Mehiko, s čimer bi v državo prišlo več nezakonitih priseljencev. Enake metode v Evropi ima tudi Merklova, ki je dovolila vstop milijonu muslimanskih migrantov brez kakršnihkoli omejitev.

Orban opozarjal
Še preden pa so na svetovni splet pricurljali omenjeni dokumenti, je na kontroverznega ameriškega poslovneža madžarskega rodu Georgea Sorosa opozoril madžarski premier Viktor Orban, to je tisti evropski politik, ki je bil zaradi svojega ukrepanja v migrantski krizi deležen največ očitkov. Orban je lansko jesen dejal, da Soros spada v skupino »aktivistov«, ki so spodbujali in opogumljali migrante, da so se odpravili na pot v Evropo, in s tem namenoma poslabšal položaj. V intervjuju na radijski postaji Kossuth je Orban tudi dejal, da je Soros primer človeka, ki podpira vse, kar slabi nacionalne države. »Ta človek podpira vse, kar spreminja tradicionalni evropski način življenja,« je bil kritičen Orban. Seveda ni prvič, da je Orban opozoril na Sorosovo vlogo. V intervjuju za madžarsko televizijo TV2 je tudi zatrdil, da Soros svoj posel dela iz begunskih kriz, medtem ko želi Madžarska zavarovati svoj normalni način življenja. Kot je spomnil Orban, so njegove poteze za zavarovanje Madžarske napadle tudi organizacije za varstvo človekovih pravic, vključno s tistimi, za katerimi stoji Soros.

Lažni »Robin Hood«
Zanimivo pa je, da mnogi svetovni mediji Sorosa poveličujejo kot nekakšnega »Robina Hooda računalniške dobe«, saj naj bi s svojimi finančnimi špekulacijami v velikem slogu jemal bogatim državam in prek svojih skladov dajal ogromne količine denarja vzhodni Evropi in Rusiji ter tako pomagal »demokraciji« v teh »revnih« državah, ki so se izčrpale v času komunizma. Tako je po nekaterih podatkih s financiranjem organizacij, ki promovirajo »krasni novi svet« oz. homoseksualnost, nove oblike družine itd., postal eden glavnih financerjev tistih, kar na teoretični ravni utemeljuje avstralski filozof Peter Singer, ki sesuva tradicionalno etiko. Vendar naj bi že sam Sorosov finančni imperij temeljil na prevari, saj naj bi bil prek zlorabe notranjih informacij tako rekoč brez tveganja prišel do velikih dobičkov. Kot je zapisano na spletni strani Wikipedie (v nemščini), je Soros po emigraciji leta 1956 (takrat so sovjetske čete zatrle madžarski upor) v ZDA začel s kariero finančnika in leta 1968 prevzel investicijski sklad, vendar se je z zvijačami izogibal neposrednemu nadzoru ameriških oblasti (denimo s sedežem na Deviških otokih). Njegova najbolj znana in razvpita investicija se je zgodila konec osemdesetih let z nakupi in s prodajo delnic francoske banke Société Générale, s čimer je pridobil 2,2 milijona ameriških dolarjev dobička. Sprva ni vzbudil nobene pozornosti, vendar ga je leta 2006 francosko sodišče obsodilo zaradi trgovanja z notranjimi informacijami. Prav zloraba notranjih informacij pa v poslovnem svetu velja za eno najhujših goljufij, ki jo v slovenskem pravnem sistemu sankcionira tudi veljavni kazenski zakonik (243. člen), in sicer z zaporom do treh let oz. petih let, če gre za veliko premoženjsko korist. Soros se je nato pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar mu slednje ni ugodilo in je potrdilo sodbo francoskega sodišča. Če pa bi hoteli našteti vse njegove sporne posle, bi o tem lahko napisali knjigo. Nekateri mediji navajajo, da je leta 1992 spletkaril proti britanskemu funtu in povzročil njegov padec, s tem pa oškodoval milijone Angležev za njihove pokojninske prihranke, medtem ko je sam »pobasal« 1,1 milijarde funtov. Soros večino denarja namenja uresničitvi svojih političnih idej. Na njegovem plačilnem seznamu so mediji, politiki, humanitarci … Samo organizacija Human Rights Watch je od njega prejela 65 milijonov funtov za zaposlitev dodatnih 300 ljudi, ki delujejo kot novinarji, odvetniki, humanitarni delavci.
Po oceni revije Forbes je bilo njegovo premoženje konec lanskega leta vredno okoli 25 milijard ameriških dolarjev. A srž problema je predvsem v tem, da se Soros v svetu pojavlja predvsem kot človekoljub, mecen in aktivist za človekove pravice.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh