Člani senata KPK sprti med seboj

Člani senata KPK sprti med seboj

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je propadla premierka Alenka Bratušek ravnala v nasprotju interesov in da je bilo sporno, da je odločala o svoji kandidaturi za komisarko. V igri že lobiji iz ozadja.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je 1. oktobra praznovala deseto obletnico ustanovitve. Kakšen je njen pomen in kaj je dejansko naredila za preprečevanje korupcije v državi, smo se lahko prepričali tudi v prvem oktobrskem tednu, ko je ob jubileju potekal prvi teden boja proti korupciji. Izid je ničeln. Skoraj nikogar ni, ki o KPK resnično misli, da je v Sloveniji naredila preboj v boju proti korupciji. Tistih, ki menijo, da je korupcijo predvsem zakrivala, pa je veliko.

Ustanovitev komisije

KPK je bila ustanovljena leta 2004, v času, ko je vlado vodil Anton Rop, tudi takratni predsednik LDS. Komisija je bila naslednica Urada Republike Slovenije za preprečevanje korupcije, ki je bil kot samostojen državni organ ustanovljen leta 2001, vodil pa ga je Boštjan Penko, ki se danes ukvarja z odvetništvom. Takratni urad je imel manjša pooblastila, ustanovljen pa je bil predvsem zaradi zahteve Evropske unije, da je treba tudi v Sloveniji vzpostaviti nadzor nad korupcijo. Spomnimo, Slovenija je bila takrat pristopna članica EU, v to skupnost je stopila 1. maja 2004. Takrat je veljalo, da je komisija unikatna v EU. Pri pripravi zakonskih podlag je sodeloval tudi Bojan Dobovšek, zdajšnji poslanec in eden od ustanoviteljev Stranke Mira Cerarja. Dobovšek je profesor za kriminaliteto na Fakulteti za varnostne vede. Iz Cerarjeve stranke je kmalu po julijskih volitvah izstopil, tudi zato, ker se ni strinjal s Cerarjevo ministrsko ekipo. Po naših informacijah prav zaradi imenovanja Gorana Klemenčiča, nekdanjega predsednika KPK, za ministra za pravosodje. Dobovšek naj bi bil po prvotnih načrtih minister za notranje zadeve, kar pomeni, da bi moral s Klemenčičem delovati z roko v roki tudi pri preganjanju sumov korupcije in gospodarskega kriminala. Dobovšek je ob deseti obletnici ustanovitve KPK v pogovorni oddaji na tretjem programu nacionalne televizije pred dnevi posredno in neposredno povedal, da je bilo delo KPK zastavljeno dobro, da pa je pozneje razvodenelo in da danes komisija ni to, kar bi morala biti.

Brezzobi tiger

Leta 2004 je vodenje novoustanovljene KPK prevzel Drago Kos, Boštjan Penko, ki je urad za preprečevanje korupcije vodil dokaj suvereno, mu je namreč zaradi političnih odločitev moral odstopiti vodenje. Že leta 2004 se je nakazovalo, da je bila komisija ustanovljena samo zato, da bo v nadaljevanju upravičevala svoje delo, kakršnega poznamo v zadnjih desetih letih. Kos je bil namreč nekdanji policist, njegovo ime pa se je pojavljalo v več pomembnejših slovenskih poosamosvojitvenih aferah. Kot predsednika KPK od leta 2004 do 2010 smo si ga zapomnili predvsem po tem, da se je soočal z očitki, da deluje selektivno, varuje osebe tranzicijske levice in izpostavlja osebe iz strank slovenske pomladi. Kos je aktivno sodeloval tudi pri iz Finske uvoženi aferi Patria. Po doslej znanih podatkih je prav Kos afero najprej izvozil na Finsko, nato pričal pred finskimi preiskovalci in jo leta 2008 uvozil nazaj na slovenska tla. Pri tem mu je izdatno pomagal Martin Milan Cvikl, takratni poslanec sprva LDS, nato SD in zdajšnji član evropskega računskega sodišča z mesečno plačo, ki presega 20 tisoč evrov. Afera Patria je prvič zaznamovala državnozborske volitve leta 2008.

nazaj na vrh