Cerarjeva vlada pozablja na naše podeželje!

Cerarjeva vlada pozablja na naše podeželje!

Vlada vse preveč prisega na monocentrični razvoj Slovenije. Poudarja torej prestolnico, zanemarja pa druge dele Slovenije oziroma podeželje. Podobno ravnanje je značilno za nekdanje jugoslovanske republike in številne države po svetu, ko vladajoči ne vidijo čez prag glavnega mesta.

V začetku maja sta tako predsednik vlade Miro Cerar in razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković podpisala dogovor vlade z Mestno občino Ljubljana. Janković si je za poseben status Ljubljane prizadeval že od leta 2009, vendar mu ni uspelo niti v času, ko je vlado vodila »njegova« Alenka Bratušek, ki si je zato nakopala njegovo zamero. Cerar je maja kot Ljubljančan zatrdil, da je dogovor izjemnega pomena, saj ureja razmerje med državo in glavnim mestom. Ljubljana po njegovo ni samo zelena prestolnica Evrope 2016 pač pa ima kot glavno mesto po ustavi in zakonu poseben položaj. Prav tako ima Ljubljana poseben pomen kot ekonomsko, demografsko, kulturno in politično središče države. V sporazum so vključili 34 skupnih projektov, ki so jih razdelili na tri sklope, in sicer na nepremičninske, infrastrukturne in protokolarno-promocijske. V Demokraciji smo že takrat ugotovili, da bo po novem Ljubljana finančno privilegirana, saj naj bi samo v treh letih dobila dodatnih tristo milijonov evrov, ki naj bi jih vzeli drugim občinam. Nedvomno tudi zaradi volilnih računic, saj je Ljubljana glavna baza za levico. Odnos med prestolnico in državo je bilo treba urediti, a ne na račun drugih.
Vladno finančno injekcijo Ljubljani smo primerjali s programom Pokolpje, kjer je bilo za sedem obkolpskih in manj razvitih občin pred leti predvidenih 284 milijonov evrov, od tega odobrenih 250 milijonov za graditev infrastrukture. V letih 2011 do 2016 pa je bilo udejanjenih samo nekaj odstotkov načrtovanega zneska. Načrtovana sredstva za infrastrukturo so ostala nedotaknjena. V zadnjih dneh lahko beremo, da bo to območje še dodatno prizadeto. Z novim šolskim letom bo po državi zaradi pomanjkanja učencev svoja vrata zaprlo pet podružničnih šol, med njimi podružnična šola v najmanjši slovenski občini Osilnici. Ker bi šolo obiskovala le še dva učenca, ministrstvo za izobraževanje ni dalo soglasja za njeno nadaljnje financiranje. Osilniški župan Antun Volf je zaradi tega razočaran in pravi, da so na ministrstvu birokrati, ki se držijo samo pravilnikov in ne razumejo, kaj takšen ukrep pomeni za sam kraj, prav tako za učence in njihove starše. Zdaj se bodo morali namreč učenci voziti v 25 kilometrov ali več oddaljeno Osnovno šolo Fara. Opozarja tudi, da starši otroke že zdaj vozijo v vrtec na Hrvaško, zdaj pa bi jih lahko vpisali tudi v hrvaško osnovno šolo, ki je od Osilnice oddaljena le en kilometer. Dodaja še, da imajo na občini zvezane roke in ne morejo narediti ničesar, da bi lahko šola v Osilnici delovala še naprej. Nad ukinitvijo podružnične šole so razočarani tudi v Društvu Osilniška dolina. Ministrstvo pozivajo, naj svojo odločitev prekliče, saj je Osilniška dolina obmejno območje in daleč od središča države ter se sooča z nerazvitostjo in izseljevanjem.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh