Cerarjev krasni novi svet

Cerarjev krasni novi svet Foto: Matic Štojs

V nedeljo, 5. oktobra, smo Slovenci na lokalnih volitvah volili nove občinske svetnike in župane. Kot je že običajno, so tudi tokrat zmagale predvsem nestrankarske liste, medtem ko so etablirane politične stranke v glavnem nazadovale.

Zaradi krepitve raznih list – le-tem se dostikrat pridružujejo tudi strankarski kandidati – je težko reči, kdo je zmagovalec in kdo poraženec lokalnih volitev. Več bo znano čez slaba dva tedna, ko bodo v nekaterih občinah dobili župane v drugem krogu, že sedaj pa je jasno, da so bile zadnje volitve nekakšen obliž na rano za SLS, ki je julija letos izpadla iz parlamenta, saj je med strankarskimi župani še vedno največ županov iz njenih vrst, medtem ko po številu svetnikov med strankami vodi SDS. Slednjo nekateri analitiki prištevajo med največje poraženke volitev, vendar je mogoče reči, da je še precej večji zdrs doživela zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev, Stranka Mira Cerarja (SMC), ki še naprej poka po šivih, pa čeprav si njen predsednik in premier Miro Cerar na vso moč prizadeva, da bi javnosti prikril njen notranji razkroj. Stranko je, kot smo že pisali, dejansko ustanovil Peter Jamnikar, a je takoj po volitvah tudi s Cerarjevim blagoslovom dobil »brco«.

Nesporen vpliv botrov

Vse kaže, da sta Cerar in njegova predhodnica Alenka Bratušek politično na zelo podobni valovni dolžini, kar tudi pomeni, da z novo vlado Slovenija ni veliko pridobila, pač pa gre za kontinuiteto že videnega, le da v novem celofanu. Spomnimo se, kako je Cerar praktično čez noč omehčal svoje stališče o »samokandidaturi« Alenke Bratušek za evropsko komisarko; sprva je bil do njene poteze zelo kritičen, potem pa je nenadoma obrnil ploščo in začel govoriti o »državotvornosti«, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala slovenska politika sedaj enotno podpreti Bratuškovo. Ob tem je bilo jasno, da so Cerarjevi pozivi glede državotvornosti leteli predvsem na slovenske poslance v skupini Evropske ljudske stranke, ki dejansko najbolj nasprotujejo kandidaturi Bratuškove za podpredsednico Evropske komisije. Povsem očitno pa je, da je nenadni »sinhronizaciji« med Cerarjem in Bratuškovo dejansko botroval Gregor Golobič, o katerem smo že v prejšnji številki Demokracije zapisali, da je zelo verjetno pripomogel k politični likvidaciji nesojenega generalnega sekretarja SMC Petra Jamnikarja. Z drugimi besedami: tako Cerar kot Bratuškova imata istega botra, prav tako njuni stranki, čeprav je sprva kazalo, da je SMC sprva »posrkala vase« v glavnem Golobičeve nasprotnike. Toda razmere so se po volitvah 13. julija precej spremenile, saj praktično vse odločitve v SMC sprejema trojica Erik Kopač-Aleksandar Kešeljević-Violeta Bulc. Slednja je snaha nekdanjega komunističnega funkcionarja Marka Bulca (spomnimo, da se je Bulc leta 1989 kot kandidat CK ZKS v odprtem dvoboju na volitvah za slovenskega člana predsedstva SFRJ pomeril z Janezom Drnovškom, zmagal pa je slednji), povezana pa je tudi z dolgoletnim predsednikom uprave BTC Jožetom Mermalom. Slednji je tudi soustanovitelj Kučanovega Foruma 21, njegovo ime pa se je pojavilo na lokalnih volitvah, in sicer je bil prvi podpisnik pri kandidaturi Zorana Jankovića in njegove liste. Kot je znano, je Janković znova zmagal že v prvem krogu, medtem ko njegova lista po zadnjih podatkih ne bo imela absolutne večine. Toda ob tem ni mogoče prezreti, da je vodja Foruma 21 Milan Kučan malo pred volitvami znova dal vedeti, da je vsaj pri županskih volitvah v Ljubljani Zoran Janković še vedno »njegov« kandidat – navsezadnje se je to pokazalo tudi pri Kučanovi navzočnosti na odprtju ploščadi na Trgu republike. Če sklenemo: omrežje Foruma 21 obvladuje tako SMC kot Jankovića in Bratuškovo, pa čeprav so omenjeni protagonisti tu in tam sprti med seboj.

nazaj na vrh