Ali se bliža konec Boko Harama?

  • Napisal  Klemen Kocjančič
Ali se bliža konec Boko Harama?

Avgust je prinesel nov razvoj dogodkov glede islamistične teroristične skupine Boko Haram, ki primarno deluje v Nigeriji. Sprva je Islamistična država oznanila, da je zamenjala vodjo Shekauja, a je slednji to zanikal in povzročil razcep znotraj skupine.

Sledila je tudi izjava nigerijskega vojaštva, da so v letalskem napadu ubili več vodilnih članov skupine (oz. ene od frakcij), smrtno ranili Shekauja in ubili okoli 300 pripadnikov skupine.

Začetki skupine
Zgodovina skupine sega v zadnje desetletje prejšnjega stoletja, ko se je leta 2002 oblikovala sunitska fundamentalistična sekta, ki je sledila vahabizmu, leta 2009 pa so formalno ustanovili skupino, ki sledi doktrini salafističnega džihada in si prizadeva za ustanovitev islamistične vladavine v Nigeriji.
Prvotni vodja sekte in skupine je bil Mohamed Jusuf, ki je izkoristil veliko brezposelnost v državi, korupcijo v državni upravi ter raznolikost med bogatim krščanskim jugom in revnim muslimanskim severom države ter k svoji skupini pritegnil številne brezposelne muslimanske mladeniče. Skupini so nadeli ime Jamā'atu Ahli is-Sunnah lid-Da'wati wal-Jihād oz. Ljudje, ki stremijo k učenju preroka za širjenje [vere] in džihad, a so jih ljudje zaradi njihovega sovraštva proti zahodni izobrazbi poimenovali Boko Haram (kar v kombinaciji arabščine in lokalnega jezika hausa pomeni Zahodna izobrazba je prepovedana).     
V juliju 2009 je prišlo do prvega večjega odprtega konflikta med skupino in nigerijskimi varnostnimi silami v več zveznih državah na severovzhodu Nigerije. Sprva le manjši prometni prekršek se je zaradi slabih razmer in odnosov med muslimani in kristjani sprevrgel v napad skupine na policijsko postajo v zvezni državi Bauchi. Nasilje se je razširilo še v druge zveze države, temu pa je sledil policijski napad na hišo Jusufa, v kateri se je zabarikadiral z večjo skupino podpornikov. Po dveh dneh obleganja je nigerijski vojski uspelo ubiti okoli sto skrajnežev in zajeti Jusufa, policisti pa so ga nato usmrtili brez sojenja na dvorišču policijskega poveljstva (kot povračilo za smrti policistov).
Vodstvo skupine je prevzel Jusufov namestnik Abubakar Shekau, za katerega so sprva menili, da je umrl v teh tridnevnih spopadih (ko je umrlo skoraj 1.000 ljudi, velika večina civilistov). Naslednjega septembra je Shekau organiziral napad na zapor v Bauchiju, od koder je pobegnilo dobrih 100 pripadnikov skupine in tudi več sto drugih zapornikov (skupaj 721), ki so pripomogli k širjenju gverilskega bojevanja in terorističnih napadov na severu Nigerije.
Naslednja večja ofenziva Boko Harama je bila maja 2011, takoj po prisegi novega predsednika države Goodlucka Jonathana. Napadi islamskih skrajnežev so bili usmerjeni znova na državne ustanove (policijske postaje, vojašnice, urade  ...) ter tudi na nekatere policiste, državne uradnike in politike. Skupaj je v letu 2011 skupina izvedla 115 napadov, pri čemer je neposredno ubila 550 ljudi.
Kljub velikim vložkom v izboljšanje varnostnega položaja (5,5 milijarde ameriških dolarjev oz. ena petina letnega proračuna) se stanje v letu 2012 ni spremenilo, ampak še poslabšalo. V prvih treh tednih leta je zaradi dejanj Boko Harama umrla več kot polovica žrtev leta 2011; najodmevnejši je bil napad na policijski kompleks v Kanu, ko je umrlo 190 ljudi. Skupina je uporabila samomorilske napadalce, avtomobile-bombe, improvizirana eksplozivna sredstva in tudi klasične gverilske napade.
Leta 2013 je skupina razširila svoje delovanje zunaj Nigerije na tri države, ki mejijo na Čadsko jezero (Niger, Čad in Kamerun). Skupina je začela ugrabljati tuje državljane (turiste ter misijonarje), izpustili pa so jih v zameno za odkupnino. V vseh teh letih je prebivalstvo severne Nigerije bežalo v mirnejše južne predele države; med majem 2013 in avgustom 2014 je bilo notranjih beguncev okoli šesto tisoč, več tisoč pa jih je zapustilo državo.

Stiki z Al Kaido
Že po prvih neredih leta 2009 je Al Kaida izrazila občudovanje Boko Haramu. Pozneje sta skupini vzpostavili stike, saj so po smrti Osame bin Ladna v njegovi posesti našli tudi več pisem iz Nigerije. Glasnik Boko Harama je novembra 2012 potrdil, da sodelujejo z Al Kaido, kar se je kazalo predvsem v urjenju pripadnikov Boko Harama s strani bolj izkušenih skrajnežev Al Kaide oz. z njo povezanih skrajnih skupin.
Leta 2014 je Varnostni svet OZN uvrstil Boko Haram kot podružnico Al Kaide na seznam sankcij, pri čemer so poudarili, da je Al Kaida priskrbela usposabljanje in materialno podporo. To je bilo opravljeno predvsem prek Al Kaide v islamskemu Magrebu, ki primarno deluje v Alžiriji, Maliju in Mavretaniji. Pri tem so izpostavili, da je bilo najpomembejše urjenje za izdelavo in uporabo improviziranih eksplozivnih teles. Dalje so našli dokaze, da so pripadniki Boko Harama sodelovali v terorističnih napadih Al Kaide v Maliju v letih 2012 in 2013.
A kljub temu Boko Haram ni nikdar formalno postala del Al Kaide, kar so nekateri pripisovali dejstvu, da je skupina izvajala preveč grozovitih napadov proti sunitskim muslimanom in ne le proti drugače verujočim.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh