Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Ribičič in Lukićeva se požvižgata na pravo

Škandalozno
Nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Dragica Wedam Lukić sta se v sredini junija udeležila 90. plenarne seje Beneške komisije, in to kljub temu, da je vlada Janeza Janše v začetku pomladi razveljavila sklep svoje predhodnice glede njunega članstva v omenjeni komisiji Sveta Evrope. S tem sta Ribičič in Wedam Lukićeva jasno pokazala, da se požvižgata na slovenski pravni red. Vsebinski rezultat ter sporočilnost dogodka pa je med drugim tudi, da država, katere državljana zavestno ne spoštujeta njenega pravnega reda – in čeprav zakon izrecno pravi, da o ničnosti odloči organ, ki je odločitev sprejel – ob tem le zamahne z roko, češ pa kaj, v Sloveniji kakšnega prava komu včasih ni treba spoštovati. Ko pa nek drug državljan ne spoštuje prava za borih 170 evrov, ta ista država zapleni hišo in iz nje nažene družino skupaj z otroki z argumentom, da se pravo pač mora spoštovati, pa tudi če gre za banalno vsoto.

Razveljavljen sklep
Spomnimo. Janševa vlada je konec februarja kot pravno neveljaven razveljavila sklep prejšnje vlade o imenovanju Ribičiča za člana in Wedam Lukićeve za nadomestno članico Beneške komisije, in sicer zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v tem primeru. Kot so namreč utemeljili na vladi, je vlada Boruta Pahorja omenjeni sklep sprejela januarja – v času, ko ni več imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle, kar pa to imenovanje ni bilo. Tako Ribičič in Wedam Lukićeva kot tudi nekateri drugi pravniki in politiki so nemudoma opozorili, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Ta je nato na zasedanju v sredini marca tako Ribičiču kot Wedam Lukićevi s konsenzom potrdila mandat. Iz vlade so takrat sporočili, da Slovenija v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v Beneški komisiji trenutno nima pravno formalno imenovanih članov niti ni dolžna kriti stroškov njunega delovanja. Kot so še zapisali, bodo spoštovali vsako presojo slovenskih sodišč na to temo, če se bosta Ribičič in Wedam Lukićeva odločila sprožiti ustrezen postopek. Wedam Lukićeva in Ribičič pa sta v odzivu sporočila, da zagotovo ne bosta sprožila postopka pred sodnimi organi, ampak bi morala biti vlada tista, ki bi morala sprožiti postopek za ugotovitev ničnosti sklepa o njunem imenovanju.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji