Pasica
Pasica

V središču

Škandalozno poročilo

Po skoraj letu dni je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo (še vedno) vodi Goran Klemenčič, objavila del ugotovitev pri preverjanju podeljevanja poceni letalskih vozovnic družbe Adria Airways. KPK, ki je z objavo poročila zelo zavlačevala in to prelagala iz meseca v mesec, je »ugotovila«, da je za to, da je letalske vozovnice v letih 2010 in 2011 poceni kupoval Gregor Virant, predsednik Državljanske liste (DL) in minister za notranje zadeve, kriva nekdanja uprava Adrie Airways, ki je to dovoljevala. S tem naj bi bila po mnenju KPK kršila dolžno ravnanje skrbnega in vestnega gospodarja.

Kakšna dvoličnost!

Med tistimi, ki so kupovali poceni letalske vozovnice, je bila tudi družina Gregorja Viranta in Virant osebno. Pri tem so v KPK zapisali, da »je brez dvoma ugotovljeno«, da za odobritev teh ugodnosti ni posredoval Virant osebno, ampak je za družinsko potovanje Virantovih cenejše vozovnice na podlagi dogovora z ministrovo ženo Natašo Brejc Virant uredila njihova znanka M. B., prijateljica takratnega komercialnega direktorja Adrie Airways Tomaža Kostanjška. Tako je KPK pod Klemenčičevim vodstvom v celoti sprejela Virantovo trditev, da za velike popuste pri nakupu letalskih vozovnic, s katerimi naj bi bil sam in družina prihranili več tisoč evrov (po nekaterih podatkih celo do 10 tisoč), ni vedel. Krivi so torej družinska prijateljica, podjetje Adria Airways in njen komercialni direktor Kostanjšek pa tudi Virantova žena, ki naj bi bila izrabila skupno prijateljstvo. Na objavo delnega poročila KPK se je odzval tudi Virant in dejal, da je KPK korektno ugotovila, da ni ničesar kršil in na nikogar vplival, »govorice, da naj bi vozovnice pri Adrii ceneje dobil prek vez«, pa je označil za obrekovanje.

Putinovo napenjanje mišic

Minuli konec tedna in začetek tega tedna je bil še posebej razgret, in sicer zaradi namere Rusije, da s svojimi četami vdre v Ukrajino. Rusija ima v Sevastopolu na območju polotoka Krim (ki spada v Ukrajino) svojo pomorsko bazo v skladu s sporazumi, ki so bili v devetdesetih letih podpisani v zvezi z odprtimi vprašanji naslednic nekdanje Sovjetske zveze (gre za nekaj podobnega kot pri Osimskih sporazumih, ki so dokončno uredili odprta vprašanja med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo). Po strmoglavljenju režima ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča je na Krimu (ki je Rusiji naklonjena avtonomna republika znotraj Ukrajine) in v nekaterih vzhodnih predelih te države zavrelo. Očitno pa je tudi ruski predsednik Vladimir Putin pozabil na sporazume, ki so bili sklenjeni še za časa njegovega predhodnika Borisa Jelcina, in začel rožljati z orožjem tudi s podporo ruske dume (parlamenta), s tem pa je sprožil protest nove ukrajinske vlade, ki je ruske oblasti ne priznavajo, češ da gre za prevratnike. Toda na stran Ukrajine je hitro stopila skoraj celotna Evropa, še bolj pa ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama je Putina posvaril, da ne bo dopustil ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini, hkrati pa se je zavzel za napotitev opazovalcev OVSE v Ukrajino. No, napetost je v torek nekoliko popustila, ko je Putin sporočil, da za zdaj ni potrebe, da bi Rusija pošiljala svoje čete v Ukrajino.

V družbi z Zemljaričem

Saj ni res, pa vendar je, je verjetno vzkliknil marsikateri tradicionalni simpatizer slovenske pomladi, ko je konec prejšnjega tedna Mladina ponudila dva intervjuja: prvega z razvpitim udbovcem Janezom Zemljaričem, drugega pa s predsednico NSi Ljudmilo Novak. Seveda ne brez razloga, kajti Novakova je v intervjuju za najskrajnejši postkomunistični medij grobo napadla predsednika SDS Janeza Janšo. S tem je začetno nesoglasje v zvezi z novelo zakona o dostopu do arhivskega gradiva preraslo v pravcato psihološko vojno. Ali bolje: vsem tistim, ki že leta in leta »obdelujejo« prvaka največje opozicijske stranke, se je sedaj pridružila tudi predsednica »partnerske« NSi. In kot je videti, se do sedaj nihče iz vodstva NSi ni javno distanciral od takšne politike. To je seveda zelo slabo za stranko in kaže tudi to, da se v njenih vrstah očitno nihče ne želi javno izpostavljati ne glede na to, da ne odobrava izjav, ki jih je Novakova izrekla za Mladino.

Gluha za argumente

In kaj je dejala nekdanja evropska poslanka, ki je bila v zadnji Janševi vladi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu? V zvezi z arhivi je dejala, da »resnica ni v tem, da NSi zapira arhive, da NSi varuje Udbo, resnica je ravno nasprotna. SDS s to temo začenja kulturni in ideološki boj«. »Tisti, ki bodo s podpisom nasprotovali noveli zakona, so v resnici naklonjeni večji nedostopnosti arhivov,« je še dodala. Očitno je ni prepričalo niti mnenje zgodovinarke Tamare Griesser Pečar niti Igorja Omerze pa tudi ne argumenti tistih, ki menijo, da bo novela arhivskega zakona izenačila žrtve in storilce. A Novakova vidi razlago za to povsem drugje: »Novi Sloveniji so ankete za evropske volitve predobro kazale, zato je treba aktivirati bazo, pri tem pa še zavesti volivce NSi, da ne bodo šli na volitve. In ko so v SDS izvedeli, da se s SLS dogovarjamo za skupno listo, smo bili nemudoma kaznovani.« V nadaljevanju je še povedala, da jo moti »agresiven, destruktiven, ideološki način vodenja politike, motijo me diskreditacije vseh po vrsti, moti me to, da nekateri ne držijo besede«. Seveda je s tem namignila na Janšo. »Žal fašistične metode obstajajo tudi na desni,« je med drugim dejala.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Bo vlada tranzicijske levice padla, če Zoran Janković znova postane predsednik PS?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)