Zeleno zlato brez vrednosti

Pridelovalci opozarjajo na krizo v slovenskem hmeljarstvu, ki naj bi bila posledica dogajanj na svetovnem trgu, pa tudi neorganiziranosti slovenskih hmeljarjev, ki brez dolgoročnih pogodb s pivovarji in trgovci s hmeljem polnijo svoja skladišča.

V Sloveniji ima hmeljarstvo dolgoletno tradicijo, zlasti v Spodnji Savinjski dolini, kjer je gojenje hmelja tudi ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti. Drugače pa naj bi bila pridelava hmelja omejena še na področje Koroške, Ptujskega polja in Dravske doline. Tla, kjer se goji hmelj na področju Slovenije, naj bi bila predvsem obrečna, sicer pa naj bi specifična kombinacija predalpske klime in tal omogočala proizvodnjo aromatskih sort. Tako naj bi se v Sloveniji pridelovalo več kot sedemnajst različnih sort hmelja, skupaj pa naj bi hmelj zasedal okoli 1 odstotek vseh njivskih površin.

Povečana pridelava 2008/2009
Glede pridelave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zapišejo, da naj bi po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2009 hmelj pridelovali na skupno 1.660 hektarjih, pri tem pa naj bi letna proizvodnja znašala 2.669 ton. Vendar naj bi se po širitvi obsega površin hmeljišč v letih 2008 in 2009 površine v letu 2010 ponovno zmanjšale za 10 odstotkov. S tem pa naj bi bile enake obsegu površin iz leta 2007, kar je 1.488 hektarjev. Podatki kažejo, da naj bi pridelava hmelja v Sloveniji obsegala kar približno 3 odstotke svetovne pridelave. Sicer pa naj bi bilo slovensko hmeljarstvo že tradicionalno izvozno usmerjeno. »2.535 ton hmelja, kar predstavlja 95 odstotkov, se izvozi v glavnem na trg Evropske unije, medtem ko 133 ton oziroma 5 odstotkov pridelave odkupijo domače pivovarne,« zapišejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da se pri prodaji hmelja sicer ločuje trg s pogodbenimi in trg s prostimi količinami hmelja. Največ pogodbenih količin naj bi imeli zlasti nemški, ameriški in češki hmeljarji, v državah Srednje in Vzhodne Evrope pa naj bi prevladoval predvsem trg s prostimi količinami hmelja. Posledično naj bi to pomenilo tudi večje tveganje za uspešno prodajo, zlasti ob hitro spreminjajočih se podnebnih in tržnih razmerah.

Svetovni trg
Glede na položaj gospodarstva pa se krizi tudi v hmeljarstvu niso mogli izogniti. »Trend padanja odkupnih cen hmelja, opazen od sredine leta 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, pri čemer je bila povprečna letna odkupna cena hmelja samo v letu 2009 kar za 60 odstotkov nižja od tiste v letu 2008,« pišejo na spletni strani ministrstva, kjer dodajajo, da naj bi bili modelni stroški pridelave hmelja močno odvisni tudi od same sorte hmelja in hektarskega pridelka. Odkupne cene hmelja v Sloveniji naj bi bile praktično v celoti odvisne od razmer na svetovnem trgu. Sicer pa naj bi se spremembe kmetijske politike v letu 2010 dotaknile tudi hmeljarstva. »Proizvodno vezana plačila za hmelj so se z letom 2010 razvezala in prenesla v shemo enotnih plačil kot individualni zgodovinski dodatek v višini 120 evrov na hektar k plačilnim pravicam oziroma k regionalnemu plačilu, ki zadnja tri leta znaša 332 evrov na hektar,« pojasnijo pristojni.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)