Pridelovalci opozarjajo na krizo v slovenskem hmeljarstvu, ki naj bi bila posledica dogajanj na svetovnem trgu, pa tudi neorganiziranosti slovenskih hmeljarjev, ki brez dolgoročnih pogodb s pivovarji in trgovci s hmeljem polnijo svoja skladišča.

V Sloveniji ima hmeljarstvo dolgoletno tradicijo, zlasti v Spodnji Savinjski dolini, kjer je gojenje hmelja tudi ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti. Drugače pa naj bi bila pridelava hmelja omejena še na področje Koroške, Ptujskega polja in Dravske doline. Tla, kjer se goji hmelj na področju Slovenije, naj bi bila predvsem obrečna, sicer pa naj bi specifična kombinacija predalpske klime in tal omogočala proizvodnjo aromatskih sort. Tako naj bi se v Sloveniji pridelovalo več kot sedemnajst različnih sort hmelja, skupaj pa naj bi hmelj zasedal okoli 1 odstotek vseh njivskih površin.

Povečana pridelava 2008/2009
Glede pridelave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zapišejo, da naj bi po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2009 hmelj pridelovali na skupno 1.660 hektarjih, pri tem pa naj bi letna proizvodnja znašala 2.669 ton. Vendar naj bi se po širitvi obsega površin hmeljišč v letih 2008 in 2009 površine v letu 2010 ponovno zmanjšale za 10 odstotkov. S tem pa naj bi bile enake obsegu površin iz leta 2007, kar je 1.488 hektarjev. Podatki kažejo, da naj bi pridelava hmelja v Sloveniji obsegala kar približno 3 odstotke svetovne pridelave. Sicer pa naj bi bilo slovensko hmeljarstvo že tradicionalno izvozno usmerjeno. »2.535 ton hmelja, kar predstavlja 95 odstotkov, se izvozi v glavnem na trg Evropske unije, medtem ko 133 ton oziroma 5 odstotkov pridelave odkupijo domače pivovarne,« zapišejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da se pri prodaji hmelja sicer ločuje trg s pogodbenimi in trg s prostimi količinami hmelja. Največ pogodbenih količin naj bi imeli zlasti nemški, ameriški in češki hmeljarji, v državah Srednje in Vzhodne Evrope pa naj bi prevladoval predvsem trg s prostimi količinami hmelja. Posledično naj bi to pomenilo tudi večje tveganje za uspešno prodajo, zlasti ob hitro spreminjajočih se podnebnih in tržnih razmerah.

Svetovni trg
Glede na položaj gospodarstva pa se krizi tudi v hmeljarstvu niso mogli izogniti. »Trend padanja odkupnih cen hmelja, opazen od sredine leta 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, pri čemer je bila povprečna letna odkupna cena hmelja samo v letu 2009 kar za 60 odstotkov nižja od tiste v letu 2008,« pišejo na spletni strani ministrstva, kjer dodajajo, da naj bi bili modelni stroški pridelave hmelja močno odvisni tudi od same sorte hmelja in hektarskega pridelka. Odkupne cene hmelja v Sloveniji naj bi bile praktično v celoti odvisne od razmer na svetovnem trgu. Sicer pa naj bi se spremembe kmetijske politike v letu 2010 dotaknile tudi hmeljarstva. »Proizvodno vezana plačila za hmelj so se z letom 2010 razvezala in prenesla v shemo enotnih plačil kot individualni zgodovinski dodatek v višini 120 evrov na hektar k plačilnim pravicam oziroma k regionalnemu plačilu, ki zadnja tri leta znaša 332 evrov na hektar,« pojasnijo pristojni.