Slovenija

Statistični podatki kažejo, da cene določenega blaga in storitev v Sloveniji kljub gospodarski krizi, naraščanju števila brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči še vedno rastejo, s tem pa število ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti.

Življenje v Sloveniji postaja za vse več družin zelo drago. To dokazuje tudi statistika, po kateri naj bi se bila v preteklem mesecu rast cen na letni ravni zvišala in je zdaj 0,6-odstotna. Tako naj bi bile cene storitev v Sloveniji z marcem 2013 višje za 2 odstotka, cene blaga pa nižje za 0,1 odstotka. Pri tem so bile po podatkih Statističnega urada RS (SURS) nižje cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe. Za 1,2 odstotka pa se je, kot kaže statistika, podražilo poltrajno blago. Tako se v skupine, pri katerih so v preteklem letu dni cene zvišale, uvrščajo alkoholne pijače in tobak, obleka in obutev ter raznovrstno blago in storitve. Za 1,3 odstotka so dražje tudi cene gostinskih in nastanitvenih storitev. V skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter zdravje je prišlo do 0,4-odstotnega povišanja, medtem ko sta za malenkost dražja tudi prevoz in stanovanje. Pri tem naj bi največ, to je 0,2 odstotne točke, k skupni letni inflaciji prispevale višje cene oblek in obutve. Kot pojasnjujejo na SURS, so k inflaciji pripomogle tudi dražje komunalne in druge storitve, višje cene raznovrstnega blaga in storitev, pri čemer opažajo za kar 2 odstotka dražje zavarovalne storitve. Na letno inflacijo so med drugim vplivale še podražitve tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač in storitev v prometu. Na statističnem uradu pravijo, da med podražitvami izstopajo prevozne storitve, katerih cene so višje za 8 odstotkov. Na letni ravni so se za 5,5 odstotka podražili časopisi, finančne storitve so dražje za 5,1 odstotka, 4,4 odstotka več pa naj bi odšteli za vzdrževanje in popravilo vozil.

Slovensko zdravstvo je že dolgo v najrazličnejših težavah: na vseh koncih primanjkuje denarja, menda zaradi korupcije. Naše zdravstvo niti bolnikom ni več tako prijazno, kot bi moralo biti. Kdaj bomo dočakali prepotrebne reforme?

V začetku aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, je Zbornica zdravstvene in babiške nege pozvala vse, ki odločajo o zdravstvu, naj opravijo skrben pregled in revizijo varčevalnih in drugih ukrepov, ki Slovenijo vse bolj odmikajo od kakovostnega, varnega, učinkovitega, humanega, vsem dostopnega javnega zdravstva. V sporočilu za javnost so opozorili, da po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ zdaj ni mogoče niti nujno zaposlovanje niti začasno nadomeščanje zdravstvenega kadra za časa porodniške in bolniške odsotnosti. Zaposleni so tako prisiljeni delati prek polnega delovnega časa, za kar niso plačani, izraba presežnih ur pa pomeni manj medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov na delovnih mestih, so še zapisali. Zaradi preobremenjenosti kadra se bojijo naraščanja števila strokovnih napak, ki so za bolnike lahko usodne, poleg tega pa se skrajšujejo tudi ležalne dobe v bolnišnicah. V zbornici menijo, da potrebuje naše zdravstvo reforme, ki bodo usmerjene k ljudem in kjer ne bo prostora za uveljavljanje koristi do sedaj privilegiranih skupin, zato je nujno potrebna razširitev prostora soodločanja partnerjev. »Sistem zdravstvenega varstva mora temeljiti na solidarnosti, vzajemnosti in pravičnosti ter biti usmerjen v ohranjanje zdravja, preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ustrezno zdravljenje, zdravstveno ter babiško nego in rehabilitacijo,« so zapisali v sporočilu za javnost. Zbornica želi tudi sama sodelovati v reformnih procesih in prispevati k delovanju sistema zdravstvenega varstva.

Septembra lani sta dve banki v državni lasti (NLB in NKBM) na t. i. slabo banko prenesli za 3,21 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je najelo 514 podjetij. Na DUTB pa očitno niso prenesli vseh terjatev, predvsem ne tistih pri hčerinskih bančnih družbah v tujini.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot t. i. slaba banka, je konec preteklega tedna objavila seznam dolžnikov in podatkov končne bruto izpostavljenosti, ki jih je od ministrstva za finance prejela na dan prenosa terjatev na DUTB, to je 30. septembra 2013. Družba je na svoji spletni strani podatke objavila v preglednicah, in sicer posebej za terjatve oziroma slaba posojila, ki sta jih na DUTB doslej prenesli Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), obe v večinski državni lasti. Preostale podatke o posojilih, kot so vrsta, vrednost in datum sklenitve ter kdo je posojilo odobril, pa bo DUTB objavila do konca junija. Kdaj bodo objavili podatke o slabih terjatvah Abanke pa še ni znano.

Rekorderji v neodplačanih posojilih

Rekorderja po višini prenesenih terjatev iz NLB in NKBM sta družbi Zvon Ena in Dva, obe v stečaju, njun dolg pa presega 220 milijonov evrov. NKBM izkazuje najvišjo terjatev, 38,4 milijona evrov, do Športnega centra (ŠC) Pohorje, ta družba pa je dolžna tudi NLB, in sicer skoraj 13 milijonov evrov. Skupno je torej športno-rekreativni center na Mariborskem Pohorju dvema državnima bankama dolžan 51,4 milijona evrov. Med izstopajočimi podjetji, ki so na seznamu, so javnosti že znani primeri holdingov in družb, povezanih z menedžerskimi odkupi večinoma članov Kučanovega Foruma 21, pa tudi tisti, ki so povezani z graditvijo Športnega centra Stožice. Gre za ACH v lasti Hermana Rigelnika in DZS v lasti Bojana Petana, Cimos in MLM, to je družb, ki sta lani prejeli celo državno pomoč.

Število azbestnih odpadkov se je povečalo, in to zaradi dotrajanosti materialov in neurij, ki so prizadela Slovenijo in je bilo treba azbestno-cementno kritino pogosto zamenjati. S tem pa grozi nevarnost tako ljudem kot okolju.

Kaj je sploh azbest? Po pojasnilih Agencije RS za okolje (ARSO) je azbest ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken, ki so odporna na visoko temperaturo, kislino in lužila. Znanih naj bi bilo okrog 3.000 izdelkov, ki vsebujejo azbest. »Zaradi njegovih lastnostih so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu,« pravijo in dodajajo, da so se v industriji uporabljali bodisi čisti azbest, bodisi materiali, pri katerih je bil azbest primešan drugim snovem. Med najpogostejše in znane materiale, ki vsebujejo azbest, gotovo spadajo skodle iz strešne lepenke, ki se uporabljajo za prekrivanje streh, izolacijske plošče ter tesnilne in izolacijske mase pri kotlih, grelcih, ceveh in tlačnih posodah. Azbest se je uporabljal tudi v tekstilni industriji, tako da ga vsebujejo celo nekatera oblačila, klobučevina, odeje, ponjave, zavese, preja in vrvi. Pri nekaterih materialih pa se azbest uporablja samo kot vezivo za azbestna vlakna. »Najpogosteje uporabljena veziva so bila cement, vinilklorid ali asfalt,« pravijo na ARSO. V domači uporabi so zelo pogosti izdelki iz azbest-cementa, iz katerih pa naj se azbest ne bi sproščal, če jih ne obdelujemo ali če niso poškodovani. Med najpogostejše izdelke iz azbest-cementa tako sodijo strešne in fasadne plošče, vodovodne in kanalizacijske cevi, vodni zbiralniki in korita za rože. Kot ugotavljajo pristojni, naj bi v preteklosti največ azbesta uporabljali prav v proizvodni azbestno-cementnih izdelkov.

Prepoved uporabe azbesta

V zadnjih nekaj letih pa je azbest kot material postal močno problematičen. »Azbest, ki je v stavbah, postane nevaren, ko material dotraja, se poškoduje ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje,« pravijo pristojni. Glede na to, da je azbest dokazano škodljivi, je Slovenija z zakonom o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno in z

Še pred nekaj leti skoraj ni bilo govora, da bi se kakšna družina odpovedala letnemu dopustu, ker eden od staršev ni našel zanesljivega dela. Danes je drugače. Vlada nas sicer prepričuje, da nam gre bolje, a rezultatov ni opaziti.

Če za začetek pogledamo nekaj zadnjih podatkov glede brezposelnosti, vidimo, da se stanje še zaostruje, na vidiku pa so novi dvigi trošarin in s tem cen. Mar res drži, da se stanje izboljšuje? Kot ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so se razmere na slovenskem trgu v začetku letošnjega leta še poslabšale, ker se je število registriranih brezposelnih povečalo. Število delovno aktivnih naj bi sicer že od lanskega aprila ostajalo skoraj nespremenjeno, a se je dodatno povečalo število registriranih brezposelnih oseb. Konec februarja je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 129.764 oseb, kar je 5.698 več kot februarja lani, poroča Umar. Januarja naj bi se bila povišala bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa naj bi ostala nespremenjena. Višina minimalne plače, ki jo prejema osem odstotkov zaposlenih pri pravnih osebah, se je januarja uskladila z lansko inflacijo in po novem znaša 789,15 evra bruto za delo s polnim delovnim časom. Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale za 0,8 odstotka in so bile za 0,6 odstotka višje kot v istem obdobju lani. K marčni inflaciji so prispevale predvsem sezonsko višje cene oblek in obutve. Obseg aktivnosti se je po poročanju Umarja januarja povečal v večini dejavnosti, najbolj pa v gradbeništvu, in sicer za 42,9 odstotka v primerjavi z januarjem lani. Lansko januarsko raven so letos presegli tudi izvoz, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v tržnih storitvah ter trgovini na debelo. Nadalje so tu še spodbudne besede, da se je v začetku letošnjega leta povečala gospodarska aktivnost v območju evra, spodbudna pa naj bi bila tudi napoved za prihodnje mesece. Evropska centralna banka (ECB) v svoji zadnji napovedi pričakuje, da bo gospodarska rast v evrskem območju letos 1,2-odstotna, v letu 2015 pa 1,5-odstotna.

Bančnik France Arhar je prehitro klonil in odstopil z mesta člana in predsednika nadzornega sveta državne NLB. Razlog naj bi bil v nemoči, da kaj spremeni, in v tem, da je bil med nadzorniki v manjšini.

Konec marca je Nova Ljubljanska banka (NLB) sporočila, da je na javnem razpisu za direktorja Centra za skladnost poslovanja banke izbrala Roka Praprotnika, takratnega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Praprotnik je delovno mesto zasedel s 1. aprilom, hkrati pa priznal, da ga je že januarja letos po telefonu poklical Janko Medja, predsednik uprave NLB, in mu ponudil to delovno mesto. Nato je NLB izvedla javni razpis, na katerega se je prijavilo 13 kandidatov, med njimi seveda Praprotnik, vodstvo banke pa je med prijavljenimi izbralo prav njega.

Praprotnik brez ustreznih znanj

Ker je NLB v večinski državni lasti in je v postopku sanacije, je Praprotnikova zaposlitev v javnosti naletela na velik odmev. Tudi zato, ker gre za vodenje službe, v kateri resne banke zaposlujejo kadre z večdesetletnimi izkušnjami na bančnem in finančnem področju. Resne bančnike torej, Praprotnik pa je bil vse do septembra leta 2010 novinar, nato pa ga je prejšnji predsednik države Danilo Türk imenoval za namestnika predsednika KPK, čeprav Praprotnik ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev za zasedbo tega delovnega mesta. Vodstvo komisije je nato konec novembra 2013, na polovici mandata torej, nepreklicno odstopilo s svojih položajev. Praprotnik je nato presedlal v NLB, to je banko, katere vodstvo je bilo tudi pod drobnogledom komisije zaradi suma korupcije. V NLB ne želijo pojasniti, kaj je banko vodilo k Praprotnikovi izbiri, prav tako ne razkrivajo višine Praprotnikove plače na novem delovnem mestu.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje, starševsko varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ostajajo pogosto neplačani in jih je treba prisilno izterjati. Neplačani prispevki gredo v milijone.

Lani je bilo skupaj neplačanih kar 760 milijonov evrov prispevkov za socialno varnost, je zapisano v poročilu Dursa o pobiranju prispevkov. Skupaj je bilo lani obračunanih nekaj manj kot 6,4 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost, plačanih pa nekaj več kot 5,6 milijarde evrov. Obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo v lanskem letu nekaj manj kot 3,9 milijarde evrov, plačanih pa nekaj manj kot 3,4 milijarde evrov. Za zdravstveno zavarovanje je bilo lani obračunanih nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov prispevkov, plačanih pa jih je bilo nekaj več kot 2,2 milijarde evrov. Prispevki za zaposlovanje so bili lani obračunani v višini nekaj manj kot 32,3 milijona evrov, plačanih pa jih je bilo 26,6 milijona evrov. Za starševsko varstvo je bilo lani nekaj več kot 31,7 milijona evrov obračunanih prispevkov, plačanih pa približno 26,5 milijona evrov. Po podatkih Dursa delodajalci zaposlenim v zadnjih desetih letih niso izplačali 342 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 193 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Kaj bo s socialno varnostjo v Sloveniji? Že sedaj se veliko prebivalcev Slovenije počuti kot »riba na suhem«, saj je denarja na vseh področjih vse manj.

Postopki izvršbe

Kot je za STA dejala generalna direktorica Dursa Jana Ahčin, se je davčni dolg pri prispevkih za socialno varnost v letu 2013 zmanjšal za 82 milijonov evrov oz. za več kot 15 odstotkov. Napovedala je, da si bo Durs z različnimi ukrepi za obvladovanje davčnega dolga še naprej prizadeval za večjo učinkovitosti izterjave dolga, tudi pri prispevkih za socialno varnost.

Vladi Alenke Bratušek ni uspelo z davkom na nepremičnine, zato kuje nove načrte, kako bo obremenila že tako izžeto gospodarstvo in državljane. Bo zasilni izhod vnovič iskala v višanju davka na dodano vrednost in s tem pahnila državo še globlje?

Na sestanku koalicije konec marca je minister za finance Uroš Čufer za krpanje skoraj 200-milijonske luknje predlagal vnovično zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV). K temu ukrepu se je vlada zatekla že 1. julija 2013, ko so stopnji davka zvišali z 20 odstotkov na 22 in z 8,5 odstotkov na 9,5. Po novem zvišanju, ki naj bi sledilo s 1. majem, pa naj bi po predlogu ministra novi stopnji znašali 24 in 10 odstotkov. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) naj bi, če bo odločitev o dvigu DDV sprejeta, to pomenilo, da bodo imele višjo stopnjo davka na dodano vrednost kot Slovenija znotraj Evropske unije samo še Madžarska s 27 odstotki ter Hrvaška, Danska in Švedska s 25 odstotki.

Stanje ni rožnato

Napoved o višji stopnji davka pa ni pretresla samo opozicije in gospodarstva, ampak je zamajala tudi temelje koalicije, a to je že druga zgodba. Epilog te pa je, da bi se obubožano slovensko gospodarstvo z dvigom davka na dodano vrednost še bolj obremenjevalo, vlada pa si tega že zaradi lastne eksistence ne sme privoščiti. Ne glede na to smo raziskali, kaj bi za slovensko gospodarstvo pomenil dvig DDV. Kljub optimizmu, ki ga je v vlado prineslo medletno povečanje bruto domačega proizvoda v zadnjem četrtletju za 2,1 odstotka, pa v gospodarstvu ostajajo realni, saj naj bi se po prvi oceni ta na celoletni ravni zmanjšal za 1,1 odstotka. »Statistično anomalijo, ki smo ji bili priče z objavo gospodarske rasti v zadnjem četrtletju, lahko pripišemo predvsem uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za graditev komunalne infrastrukture,« so jasni v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). K rasti naj bi pripomogle še spremembe zalog, kar je po navedbah GZS enkratna postavka. Na drugi strani pa poudarjajo, da je bil sam prispevek menjave s tujino negativen, saj naj bi uvozili več blaga in storitev, kot smo jih izvozili. »Izdatki države so se skrčili manj kot v zadnjih dveh četrtletjih, kar bo negativno vplivalo na končen javnofinančni primanjkljaj,« opozarjajo.

Ustavno sodišče RS je ob razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine svojo odločitev zelo podrobno razložilo, predsednica vlade Alenka Bratušek in nekateri člani koalicije pa so javnosti lagali, ko so se izgovarjali na Janševo vlado.

Ustavno sodišče RS je konec marca v celoti razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, hkrati pa ugotovilo še ustavno neskladnost zakona o vrednotenju nepremičnin, kolikor se to nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja slednjih. Ustavni sodniki so odločitev sprejeli soglasno, obširnejši ločeni pritrdilni mnenji pa sta podala ustavna sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec.

Bratuškova zavajala

Po soglasni odločitvi ustavnih sodnikov so Alenka Bratušek, predsednica vlade, za njo pa tudi drugi predstavniki koalicije pohiteli s ponavljanjem neresničnih trditev, da je sporne določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin že leta 2006 sprejela vlada Janeza Janše. Bratuškova je v prvem odzivu dejala, da za napake Janševe vlade ne namerava odgovarjati. Dejala je še, da je bil takrat izveden tudi popis nepremičnin, ki je bil podlaga za zakon o davku na nepremičnine. Med prvimi, ki so poskušali vplivati na javnost, je bil, zanimivo, Darijan Košir, nekdanji urednik Dela in nato direktor vladnega urada za komuniciranje v času vlade Boruta Pahorja, ki je na Twitterju zapisal, naj bo jasno, da so ustavni sodniki zakon razveljavili zaradi zakona iz časa Janševe vlade. Mantro so nato ponavljali še drugi iz koalicije. Navedbe niso resnične.

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, namenjen ozaveščanju glede vloge gozdov za socialno, okoljsko, ekonomsko in kulturno blaginjo. Nas je v Sloveniji ujma ozavestila?

                                                                                   

Slovenija slovi po svoji gozdnatosti, vendar se mnogi tega naravnega bogastva vse do nedavne katastrofe niso prav dobro zavedali. Ob mednarodnem dnevu so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) javnost seznanili o poteku sanacije poškodovanih gozdov, ki jih je v začetku februarja prizadel žled. »Podoba gozdov okoli nas se lahko z naravno ujmo popolnoma spremeni, posledice pa so dolgoročne in vplivajo na celotno slovensko družbo,« opozarjajo na zavodu, kjer zagotavljajo, da aktivnosti pri sanaciji poškodovanih gozdov tečejo na vseh območjih, ki so bila poškodovana po žledu, razen v nekaterih visokogorskih predelih z visoko snežno odejo.

Ocena škode

V naravni katastrofi naj bi bilo tako poškodovanih kar 40 odstotkov gozdov v Sloveniji. Pristojni so količine poškodovanega lesa na podlagi terenskih ogledov ocenili na 7 milijonov kubičnih metrov, med katerimi je 31 odstotkov iglavcev in 69 odstotkov listavcev. Na ZGS razpolagajo s podatki, da je škode v slovenskih gozdovih za okrog 194 milijonov evrov. »V njeno oceno pa so zajeti škoda zaradi razvrednotenja lesne mase, ki je bila poškodovana, dodatni stroški pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, ocena izpada prirastka, stroški obnove gozda po poseku, stroški dodatnih negovalnih in preventivno varstvenih del v gozdovih, stroški za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic oziroma vlak in stroški za njihovo sanacijo,« naštevajo na zavodu. Sicer pa se sečnja listavcev usmerja na najbolj kakovostne gozdne lesne sortimente in najbolj poškodovana drevesa, medtem ko naj bi manj poškodovana drevesa lahko še nekaj časa ostala v gozdu. »Takšen ukrep je alternativa precej dragemu skladiščenju v skladiščih lesa. S tem želimo ohraniti kakovost in vrednost lesa ter zmanjšati negativni vpliv velike ponudbe lesa na trgu na njegovo ceno,« pravijo pristojni.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) je 15. marca zaznamovalo 25-letnico delovanja in 20-letnico Območne skupnosti Zahodna Dolenjska. Že četrt stoletja si torej verni pedagogi lahko izmenjujejo znanje, izkušnje in strokovna mnenja.

Ko je leta 1989 v slovenski družbi nastopil čas novega upanja, da lahko slovenski verni pedagogi sooblikujejo slovenski pedagoški prostor in misel, ki raste iz krščanskih korenin, se je skupina le-teh zbrala na prvem srečanju v ljubljanskih Dravljah. Kot društvo so se registrirali leta 1994, nato pa je število članov hitro naraščalo, širile pa so se tudi dejavnosti društva. DKPS, ki je tudi član Evropskega združenja krščanskih učiteljev (SIESC), je dvakrat organiziralo letni kongres SIESC, leta 2000 z naslovom: Naš čas, mladi, njihovi starši in učitelji, leta 2004 pa Izstopajoči učenci: izziv za učitelja. Konec julija letos pa bo DKPS v Kranju pripravilo 59. mednarodni kongres z naslovom: Umetnost, duhovnost in vzgoja. Predavatelji bodo: Helena Fojkar Zupančič, p. Marko Rupnik in dr. Andrej Capuder. Društvo se povezuje tudi z drugimi združenji; z Mladinskim informacijskim centrom (MIC), s Socialno akademijo (SAK), s Slovenskimi katoliškimi izobraženci (SKI) je povezano v Svet katoliških laikov Slovenije (SKLS).

Poslanstvo društva

»Društvo povezuje učitelje, vzgojitelje in katehete, ki jih družijo krščanske vrednote. Članom in drugim učiteljem s svojimi dejavnostmi pomaga duhovno, strokovno in osebnostno rasti. Člani društva z Jezusom gradimo slovensko šolo in z njegovimi vrednotami prenavljamo družbo ter si med seboj pomagamo in se podpiramo. Z veseljem, znanjem ter zgledom prinašamo osnovne vrednote človečnosti v ožji in širši prostor (družina, šola, vrtec …),« je njihovo temeljno poslanstvo. Za člane DKPS je vzgoja pomembnejša od golega izobraževanja, zato se trudijo za vzgojo, ki oblikuje osebnostno zrele, samostojne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki razvijajo svoje telesne, duševne in duhovne zmožnosti ter so usposobljeni za odgovorno življenje in sodelovanje z drugimi v družini, na delovnem mestu, pri političnem udejstvovanju, v občestvenem in družbenem življenju.

Če še tako obračamo in vrtimo statistične podatke, ministrstvo ne more skriti dejstva, da je brezposelnih, tudi mladih, iz leta v leto več. Četa registriranih brezposelnih v Sloveniji po zadnjih podatkih šteje skoraj 130.000 ljudi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob prvem letu mandata ministrice Anje Kopač Mrak pripravilo poročilo, v katerem pišejo, da so v tem času v okviru svojih zmožnosti uspešno zagotavljali socialno varnost državljank in državljanov in ohranili sredstva za zagotavljanje socialne varnosti. Sredstva za to naj bi se v prihodnje celo povečala. Kot so zapisali na pristojnem ministrstvu, naj bi bilo spopadanje z brezposelnostjo ključno področje v prvem letu mandata, obljubljajo pa, da bo tako tudi v prihodnje. A kaj ko je smernice laže zapisati kot jih potem realizirati. Na ministrstvu se sicer zavedajo, da so predvsem ukrepi, ki bi oživili gospodarstvo in ustvarili ugodnejše podjetniško okolje, ključni za reševanje brezposelnosti in odpiranje novih, kvalitetnih delovnih mest. »Spodbujanje pogojev za gospodarsko aktivnost, še posebej tisto z visoko dodano vrednostjo, je temelj za nadaljnji razvoj in za nova delovna mesta, posledično pa tudi za zmanjšanje brezposelnosti,« pišejo na ministrstvu in dodajajo, da delovnih mest kot institucija sicer ne morejo ustvarjati. Kot kaže, obstaja zavedanje, da se z različnimi ukrepi in spodbudami lahko zvišujejo zaposlitvene možnosti brezposelnih. A kakšne so te spodbude? Zadostne?

Varljiva interpretacija

Statistični podatki so lahko močno varljiv kazalnik in ponujajo precej možnosti za interpretacijo pa tudi manipulacijo. Na ministrstvu zatrjujejo, da se je v lanskem letu ne glede na visoko število brezposelnih ob koncu leta zaposlilo 65.054 brezposelnih, kar naj bi bilo več kot kadarkoli v zadnjih letih. »Več brezposelnih oseb se je nazadnje zaposlilo v letu 1994 – 75.528,« pravijo na ministrstvu in dodajo, da se je v prvih mesecih letošnjega leta zaposlilo 10,8 odstotka brezposelnih več kot v istem lanskem obdobju. To je pogled skozi rožnata očala in tipičen primer, kako je lahko statistika varljiva in javnosti predstavljena na sprejemljivejši način. Med drugim pa v mesečnem poročilu Zavoda RS za zaposlovanje piše, da je bilo ob koncu februarja 2014 število registriranih brezposelnih oseb 129.764, kar naj bi bilo za 0,1 odstotka manj kot januarja 2014, vendar je bila v primerjavi s februarjem 2013 brezposelnost še vedno večja za 4,6 odstotka. V prvih dveh mesecih letošnjega leta naj bi bile na zavodu v povprečju prijavljene 129.804 brezposelne osebe, kar je za 4,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2013. V zadnjem letu se je torej ne glede na prizadevanja ministrstva registrirana brezposelnost še povečala ne glede na to, naj bi se v prvih dveh mesecih iz evidence odjavilo skupaj 10,8 odstotka več brezposelnih oseb kot v primerljivem obdobju lani.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)