Slovenija

Slovenski državni holding (SDH) od vodstva družbe Nafta Petrochem, kjer delavci že od začetka avgusta stavkajo, pričakuje, da bo v najkrajšem mogočem času umirilo položaj in vzpostavilo razmere za normalno poslovanje.

Slovenski državni holding z denarjem družbi ne more priskočiti na pomoč, ker bi bila to nedovoljena državna pomoč in bi EU lahko zahtevala vračilo 10 milijonov evrov, ki jih je država leta 2011 vložila v družbo Nafta Lendava, ta pa v družbo Nafta Petrochem, vse skupaj pa bi nato lahko pripeljalo do stečaja družbe. V SDH prav zato kot kratkoročno rešitev predlagajo takojšnjo prodajo industrijske čistilne naprave v Petišovcih, za katero je bil 30. julija že objavljen javni razpis. Kot menijo, bi Nafta Petrochem s to prodajo dobila sredstva za obratni kapital in s tem za zagon proizvodnje, začela ustvarjati denarni tok in poravnavati svoje obveznosti, tudi do zaposlenih. Na ta način bi po prepričanju SDH Nafta Petrochem lahko znova postala zanimiva za vstop zasebnih vlagateljev, kar bi ji prineslo tudi dolgoročnejšo rešitev. Težave Nafte Petrochema izhajajo iz preteklosti, kar kažejo kazenske ovadbe, ki so bile podane letos. Konec leta 2013 izvedena forenzična preiskava je pokazala številne nepravilnosti organizirane skupine, nekdanjih zaposlenih in poslovodstva, med drugim krajo metanola, krajo naftnih derivatov in prodajo izdelkov pod njihovo lastno ceno. Finančno in poslovno prestrukturiranje Nafte Petrochema poteka vse od leta 2011, ko je bil potrjen načrt finančnega prestrukturiranja in je vlada zagotovila deset milijonov evrov za dokapitalizacijo družbe. V zadnjih treh letih je Nafta Petrochem zmanjšala dolg do bank za 47 odstotkov, pomemben prispevek k zagotavljanju finančnih virov za prestrukturiranje družbe pa je predstavljala uspešna prodaja Nafte Strojne v letu 2012 in Nafte Geoterma v letu 2013.

Delavci na štrajk

V lendavski Nafti Petrochemu 110 zaposlenih stavka že od 4. avgusta. Podjetje jim dolguje plače od junija, prispevke od maja in regres, med njihove zahteve pa predvsem sodi zagon proizvodnje. Toda vodstvo tega očitno ne more izpolniti, saj nima denarja niti za surovine. Vnovična stavka v Nafti Petrochemu se je začela 4. avgusta in se je 11. avgusta nadaljevala, ko je stavkovni odbor tega dne tudi uradno zavrnil predlog socialnega sporazuma, ki so ga dobili v petek, 8. avgusta.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so prepričani, da z novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah spodbujajo porabo lastnih surovin in dokup z drugih kmetij, kar naj bi pripomoglo k večji samooskrbi. Kmete pa skrbi, kaj določbe pomenijo za njihovo dejavnost.

Z 12. avgustom je začela veljati nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Po njej se na kmetiji lahko opravljajo dopolnilne dejavnosti, kot so predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč. Mogoča je tudi predelava gozdnih lesnih sortimentov. Kmetje lahko po uredbi prodajajo kmetijske pridelke in izdelke s kmetij, vzrejajo in predelujejo vodne organizme. Uredba dovoljuje turizem in dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Posebej so še določene dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in z gozdarsko mehanizacijo ter opremo, zakol živali in ročna dela. Prav tako lahko kmetje ponujajo usluge tudi s področja svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, z gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. V uredbi je zapisano, da se lahko na kmetiji opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti, pri tem pa se za isto vrsto dopolnilne dejavnosti določi samo en nosilec. Poleg nosilca pa lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki pa morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Usklajevanje do 2016

Poleg vrste in skupine dopolnilnih dejavnosti uredba določa tudi njihov obseg. Tako naj bi imela kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin, z izjemo čebelarstva, predelave medu in čebeljih pridelkov ter apiturizma, kjer mora biti v register čebelnjakov vpisanih najmanj 10 čebeljih družin. Za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je pristojna upravna enota. Kmet za opravljanje dejavnosti potrebuje dokončno dovoljenje, prav tako pa mora izpolniti tudi vse pogoje, ki jih določajo področni predpisi. Če kmetje ne bodo upoštevali vsega potrebnega, kar jim za opravljanje dejavnosti nalaga uredba, se jim obeta globa od 200 do 600 evrov. »Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom o kmetijstvu, nadzor nad področnimi predpisi za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti pa pristojni inšpektorji v skladu s svojimi pooblastili,« piše v uredbi. V skladu z zakonodajo naj bi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so do uveljavitve nove uredbe dejavnost opravljali na podlagi prejšnje uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to uskladili z novo uredbo najpozneje do 1. januarja 2016.

Šest let je po številnih osnovnih šolah potekal projekt Postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika, sedaj pa se na razočaranje šol, staršev in stroke končuje. Na resornem ministrstvu namreč niso potrdili nadaljnjega izvajanja.

Zakonske podlage

Leta 2007 je bil z novelo zakona o osnovni šoli uveden drugi tuji jezik kot obvezni predmet v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, to je v 7., 8. in 9. razredu. V šolskem letu 2008/2009 se je nato začel projekt Postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika, ki naj bi trajal tri leta, potem pa bi začeli s poučevanjem obveznega drugega tujega jezika v vseh slovenskih šolah. Zakonske podlage, ki se dotikajo tega področja, so se v zadnjih letih ves čas spreminjale. Decembra 2010 so šole zakonsko dobile možnost pouka dveh različnih tujih jezikov. Z zakonom se je za dve leti podaljšalo uvajanje obveznega drugega tujega jezika in predvidela celostna uvedba v zadnje tri razrede po slovenskih osnovnih šolah s šolskim letom 2013/2014. Že naslednje leto, novembra 2011, pa je sprememba zakona o osnovni šoli ukinila obvezni drugi tuji jezik od 7. do 9. razreda osnovne šole. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer projekt uvajanja nato podaljšalo za dve leti, vendar mu je pozneje odvzelo zakonsko podlago za frontalno uvedbo. Čeprav je leta 2011 Zavod RS za šolstvo, ki je spremljal projekt in pripravil evalvacijo, po obširnih analizah priporočal frontalno uvedbo na vse slovenske šole, pa je MIZŠ projekt po petih dobre prakse poučevanja obveznega drugega tujega jezika hotelo ukiniti. »Močni pritiski medijev in Iniciative za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah je MIZŠ pripravilo do podaljšanja projekta 159 šolam za eno šolsko leto (2013/14),« pojasnjujejo v Iniciativi za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli. Iniciativni odbor sestavlja 12 osnovnih šol pobudnic in 12 predsednikov svetov staršev. Ne glede na pritiske šol, staršev in stroke pa so se na resornem ministrstvu odločili, da se v šolskem letu 2014/15 obvezni drugi tuji jezik v osnovnošolskem izobraževanjem ukinja.

Preusmeritev k zasebnikom

Predlagatelj zakona je ukinitev argumentiral z »zelo različnimi zmožnostmi učencev« in s »splošnim državnim varčevanjem«. Starši in šolniki, ki so prepričani, da jih zakonodajalci niso primerno vključili v javno zakonsko razpravo, teh pojasnil niso sprejeli, zato so tudi ustanovili Iniciativo za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli.

Po podatkih ministrstva za delo je v Sloveniji vsaka druga ženska žrtev psihičnega nasilja, kamor sodi zmerjanje, kričanje in poniževanje, vsaka peta ženska v Sloveniji pa je žrtev fizičnega nasilja, kot so klofuta, brca in udarec.

Nasilje je bilo v nekaterih slovenskih družinah navzoče že prej, vendar se, kot kaže že bežen pregled tiska, iz leta v leto že šestletne gospodarske krize še povečuje. Zlasti se je povečalo število hudih družinskih tragedij, kjer je prišlo do ubojev, umorov in samomorov ali poskusov samomorov. Najslabše so jo odnesli otroci, nekateri so po takšnem pogromu ostali sirote ali z enim od staršev, ki je v kazenskem postopku. Že precej let je znano, da se lahko ženske pred domačim nasiljem, ko zares ne gre drugače, zatečejo v tako imenovane varne hiše. »Varna hiša je oblika pomoči za tiste ženske, žrtve nasilja, ki zaradi  življenjske ogroženosti s strani povzročitelja nasilja potrebujejo umik v varen prostor, saj si z drugimi načini (prijava nasilja, preselitev, drugi varnostni ukrepi) ne morejo zagotoviti varnosti; zaradi zagotavljanja tajnosti lokacije in s tem povezanih omejitev ter omejitev, povezanih s sobivanjem v skupnosti različnih posameznic in družin, je varna hiša primerna le za tiste žrtve nasilja, ki so kljub težki življenjski situaciji sposobne prilagoditev, ki jih bivanje v hiši prinaša; v strokovni in laični javnosti se pogosto pojavljajo razlage o zlorabah varne hiše s strani žensk, ki naj bi si tako zagotovile brezplačen vrtec, stanovanje in druge ugodnosti, kar je popolnoma popačena slika dejanskega stanja; odhod v neznano, menjava okolja, službe, vrtca, prilagoditev na sobivanje z neznankami je le nekaj dejavnikov, zaradi katerih se ženske v varno hišo umaknejo, šele ko so izčrpale druge možnosti, da bi si zagotovile varnost; v varno hišo Društva za nenasilno komunikacijo se lahko umaknejo ženske, žrtve nasilja, same ali s svojimi otroki ne glede na državljanstvo, status, etnično pripadnost in druge osebne okoliščine; otroci, žrtve nasilja, se v primeru ogroženosti lahko umaknejo v Krizni center za mlade, predšolski otroci pa so v primerih ogroženosti z odločbo centra za socialno delo začasno nameščeni v Krizni center Palčica,« je za tednik Demokracija dejala Tanja Hrovat Svetičič, ki vodi Varne namestitve za ženske, žrtve nasilja pri Društvu za nenasilno komunikacijo.

Pred šolarji so še zadnji tedni počitnic in znova se bodo začele skrbi. Za učence kako do dobrih ocen, za starše pa, kako bodo otrokom zagotovili šolske potrebščine. Vse več je namreč takih, ki morajo po pomoč h humanitarnim organizacijam.

Učbenike lahko dobijo tudi v okviru učbeniških skladov, s katerimi država že od leta 1994 namenja posebno pozornost pri reševanju učbeniške problematike. »V letih od 1994 do 1996 so v okviru procesa zagotavljanja dostopnosti učbenikov in drugih učnih gradiv začeli z načrtnim oživljanjem učbeniških skladov na osnovnih šolah, v zadnjih letih pa pomagalo pri vzpostavitvi skladov za devetletno izobraževanje,« pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V skladu z načrtovano politiko na področju učbenikov so se na ministrstvu zavzeli, da bi se na ta način ublažilo finančno breme staršev. Poleg brezplačne izposoje učbenikov iz učbeniških skladov naj bi resorno ministrstvo spodbujalo še zmanjševanje uporabe delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv ter s tem povezanih stroškov. Prav tako naj bi se ukvarjali s problemom teže šolskih torbic, stroki pa naj bi dali večjo vlogo pri zagotavljanju skladnosti učbenikov z učnimi načrti.

Potrebščine velik zalogaj

Stroški z učbeniki so se za družine res zmanjšali, saj si osnovnošolci lahko v šolskih skladih brezplačno sposodijo učbeniško gradivo, ki pa ga šole zaradi pravilnika o upravljanju učbeniških skladov ne smejo posodabljati, z izjemo tistih učbenikov, ki so poškodovani in jih ni mogoče več uporabljati. Šolam pa prav tako ni dovoljeno, da bi zamenjale celoten sveženj učbenikov za posamezen predmet, saj bi to predstavljalo precejšnje stroške. Če država staršem pomaga prek učbeniškega sklada, pa so starši sami sebi prepuščeni pri nakupu delovnih zvezkov in šolskih potrebščin. Težave socialno ogroženih družin s šolajočimi se otroki, ki komaj shajajo iz meseca v mesec in jim nakup šolskih potrebščin predstavlja veliko obremenitev, poskušajo reševati pri humanitarnih organizacijah. Ena od njih je Slovenska Karitas, kjer tekom poletja vse do začetka novega šolskega leta vodijo dobrodelno akcijo z naslovom Otroci nas potrebujejo, ki je namenjena zbiranju materialnih in finančnih sredstev za pomoč otrokom v obliki šolskih potrebščin. Glede na to, da so stroški samo za enega osnovnošolca več kot 200 evrov, imajo družine velike težave, kako ob mizernih dohodkih zbrati dovolj denarja za nakup vsega potrebnega. Mnoge izmed njih pa tega ne zmorejo.

Ali zaupate socialnim omrežjem? Nalagati fotografije in sporočila na Facebook je sicer privlačno, saj se tako čutimo bolj povezane s prijatelji, vendar ima to lahko kdaj tudi zelo neprijetne posledice. Kdo lahko pride do naših podatkov?

Najbrž tudi v Sloveniji ni prav veliko ljudi, ki so v teh časih brez svojega spletnega profila na Twitterju ali Facebooku, na katerega nalagajo podatke, dogodke, slike in filmčke iz zasebnega življenja. Pri tem je vsakdo zagotovo svoboden in se sam odloča, kaj bo delil s širnim »internetnim vesoljem«. Pri tem vsak izbere tudi omejitve zasebnosti, ki jih ponuja Facebookov meni, toda ali so vsi ti podatki zares varni pred pogledi nepoklicanih? Marsikdo pa profila na Twitterju in Facebooku nima prav zaradi prepričanja, da osebni in drugi podatki, ki jih imetnik profila shrani, niso varovani tako, kot je obljubljeno oziroma kot bi bilo prav. V Sloveniji imajo svoje profile na Facebooku tudi samostojni podjetniki, podjetja pa tudi časopisi in revije. Slednjim je morda nekoliko bolj vseeno, kako se uporabljajo na Facebooku objavljeni podatki, saj po navadi objavijo tiste informacije, ki so že tako ali tako namenjene bolj ali manj široki publiki in so zato skrbneje izbrane. Toda ali lahko te podatke in sporočila še kdo uporabi poleg tistih, ki so jim namenjeni? Ali lahko na Facebooku objavljene podatke, fotografije, informacije in sporočila kdo zlorabi? Kaže, da je tako, sicer Facebooka ne bi doletela tožba uporabnikov.

Skupinska tožba

Tako so v sosednji Avstriji pripravili skupinsko tožbo proti Facebooku, v nekaj dneh pa se ji je do 7. avgusta pridružilo že 25.000 uporabnikov Facebooka; zaradi navala organizatorji novih prijav za zdaj ne sprejemajo več, mogoče pa se je vpisati na čakalno vrsto, verjetno za naslednjo tožbo, in sicer na spletni strani www.fbclaim.com. Skupina aktivistov z imenom Europe-v-Facebook je tožbo proti Facebooku vložila v začetku avgusta na sodišču na Dunaju. Ameriškemu družbenemu omrežju Facebook očitajo celo vrsto kršitev evropske zakonodaje, tudi to, da podatke o uporabnikih zbira, analizira in posreduje tretjim osebam na povsem netransparenten način in da nezakonito sodeluje z ameriškimi obveščevalci. Tožbo proti Facebooku vodi 26-letni avstrijski aktivist in študent prava Max Schrems, ki je znan po tem, da se je Facebooku po robu postavil že leta 2011. V skladu z evropsko zakonodajo je takrat od Facebooka zahteval vse podatke, ki jih hranijo o njem, v odgovor pa dobil pošiljko s 1.222 stranmi podatkov.

Banka v državni lasti je v slabih štirih mesecih sklenila za 1,6 milijona evrov različnih sponzorskih, donatorskih in svetovalnih pogodb; povprečno torej za več kot 400 tisoč evrov mesečnih daril.

Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je v državni lasti in smo jo davkoplačevalci doslej dokapitalizirali že s stotinami milijonov evrov, hkrati pa v banki odpuščajo zaposlene in zapirajo bankomate, je samo od 18. aprila do 5. avgusta 2014 sklenila 58 različnih sponzorskih, donatorskih, svetovalnih in drugih pogodb v skupni vrednosti 1,634.710,16 evra.

Zanimive svetovalne pogodbe

V zadnjem času je NLB sklenila 12 svetovalnih pogodb v skupni vrednosti 419.941,33 evra. Iz pregleda je razvidno, da je 4. julija 2014 sklenila pogodbo s studiom Clifford Chance Studio Legale Associato iz Milana (Italija) v vrednosti 72.144 evrov. Banka je tudi razkrila, da je za uro opravljenih pravnih storitev pripravljena plačati celo 180,36 evra. Tako je 4. julija 2014 z odvetnikom Jurijem Dolžanom sklenila pogodbo v vrednosti 12.024 evra in pri tem razkrila ceno za uro svetovanja. Svetovalno pogodbo v višini 1.692,10 evra je NLB sklenila tudi s samostojnim podjetnikom Francem Šalamunom, ki se ukvarja s svetovanjem na področju varovanja, pa z odvetniško pisarno Šelih in partnerji v skupni vrednosti 20.330,70 evra, z družbo Deloitte svetovanje pa še za 47.580 evrov. S podjetjem Ernst & Young Revizija je NLB 11. junija sklenila pogodbo za 97.600 evrov in z Inštitutom za poslovno pravo Lex Mercatoria iz Ljubljane (v lasti Mihe Juharta in Petra Grilca) pa za 3.050 evrov. S frankfurtskim podjetjem Standard & Poor's, Credit Market Services Europe Ltd. je sklenila svetovalno pogodbo v vrednosti 140.000 evrov, z odvetnikom iz Sarajeva Suadom Halilagićem pa za 9.000 evrov. Zanimiva je tudi pogodba z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane, ki jo je NLB sklenila 18. aprila za znesek 9.159,15 evra.

Podpirajo nekatera znana imena

To pa še ni vse. NLB nekatere storitve ločuje, in sicer poleg klasičnih svetovalnih navaja še pogodbo za davčno svetovanje. Tako je banka s podjetjem KPMG poslovno svetovanje 16. junija letos sklenila pogodbo za 7.930 evrov. Z beograjsko družbo Moravčević Vojnović i Partneri je sklenila pogodbo za 25.000 evrov, z ljubljansko zasebno Agencijo Poti izobraževalna, svetovalna in založniška družba pa še pogodbo za 34.200 evrov. Lastniki te družbe so člani družine Kordiš s Primskovega. Z družbo KPMG so sklenili še svetovalno revizijsko pogodbo v vrednosti 650.000 evrov in z zasebno družbo Virtua PR iz Ljubljane (v lasti Jasne Suhadolc) še pogodbo v vrednosti 6.200 evrov.

Podjetja so lani poslovala slabše kot leto prej, dosegli so samo dobro tretjino neto čistega dobička iz leta 2012. Rezultati so bili boljši le v srednje velikih podjetjih. Zadruge so bile v izgubi, z dobičkom so poslovale le majhne zadruge.

Nasprotno pa so podjetniki posamezniki rezultate v letu 2013 izboljšali.

V letu 2013 je v državi delovalo 61.312 podjetij, kar je 3 odstotke več kot v letu 2012. Hkrati smo imeli 311 zadrug in kar 60.626 samostojnih podjetnikov. Slednjih je bilo v letu 2013 manj kot v letu 2012, in sicer za 4 odstotke. Navedeno pomeni, da je bilance poslovanja in poročila o tem izdelalo kar 122.249 poslovnih subjektov oziroma pravnih oseb.

Manj prihodkov in več stroškov

Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so podjetja lani ustvarila 77.181 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo 0,2 odstotka manj kot v letu 2012. Na drugi strani so imeli 76.643 milijonov evrov odhodkov, kar je bilo 0,3 odstotka več kot leto pred tem. To pomeni, da so podjetja v letu 2013 imela manj prihodkov in več stroškov kot v letu 2012.

Prihodki višji zaradi EU

Iz sestave prihodkov je razvidno, da so se ti zmanjšali na domačem trgu (za odstotek), prihodki na tujem trgu pa so se povečali za 2 odstotka. Povečanje prihodkov je bilo izrazito pri poslovanju na trgih Evropske unije (EU), kjer so bili ti večji za 7 odstotkov, zunaj meja EU pa so se zmanjšali za 9 odstotkov. K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ pripomogle družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Sredi julija so predstavniki Iniciative za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli sporočili, da Jernej Pikalo, minister za izobraževanje v vladi Alenke Bratušek, ne namerava podaljšati projekta uvajanja obveznega drugega tujega jezika v šole še za eno leto.

Nepripravljenost je obrazložil s tem, da »kot minister tega ne more dovoliti, ker bi bilo 159 šol, ki so uvedle obvezni drugi tuji jezik, privilegiranih glede na drugih 450 šol v Sloveniji«. Kot kaže, je bilo vse od leta 2008, ko se je začel izvajati ta projekt, dobrih sto šol privilegiranih, ker so učencem ponudile več znanja kot druge. Že letos maja je šolsko ministrstvo poslalo okrožnico, s katero so šole obvestili, da bo projekt ukinjen, julija pa se je izkazalo, da minister ni pripravljen zagotoviti (dodatne) šolske vsebine.

Delo ministra Pikala

Poglejmo, po čem se bo minister Pikalo, ki se kot raziskovalec ukvarja s teorijo države, političnimi metaforami, z zgodovino politike in globalizacijo ter je bil pred tem predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede, zapisal v zgodovino slovenskega šolstva.

Ni minil niti prvi mesec mandata, ko so predstavniki Študentskega društva Iskra, Delavsko-punkerske univerze in gibanja Stvarnost na vrata njegovega ministrstva nabili zahteve o javnem visokem šolstvu; med njimi so bile polno financiranje javnih univerz, spremembe financiranja javnih raziskovalnih institucij, prekinitev financiranja zasebnih visokošolskih zavodov z javnim denarjem in zavrnitev komercializacije šolstva.

Ko so minili prvi trije meseci mandata, se je minister pohvalil, da je ministrstvo dobilo nazaj 16 milijonov evrov na postavko visokega šolstva (na podlagi dopolnila, sprejetega v državnem svetu decembra 2012) in hkrati dodatnih 7,3 milijona evrov za znanost z rebalansom proračuna. Hkrati je med svoje uspehe uvrstil še upoštevanje stroke, umiritev šolskega polja in ustavitev nekaterih »rokohitrskih« ukrepov (kamor spada že omenjeni obvezni drugi tuji jezik v osnovnih šolah).

foto: Polona AvanzoKdor čaka, dočaka, vendar ne v Sloveniji. Vsaj kar se političnega ukrepanja tiče. Mladi vedno znova opozarjajo na težak položaj in prepotrebno reševanje problematike. Država naj bi ukrepala, brezposelnost pa je kljub temu iz leta v leto višja.

Evropski parlament je sredi julija sprejel resolucijo, v kateri poziva k odločnejšemu ukrepanju v zvezi z brezposelnostjo mladih. Ukrepi naj bi vključevali tudi skupne standarde za vajeništvo in dostojno plačilo za mlade. Evropski poslanci so se v resoluciji zavzeli, da bi v prihodnje več proračunskih sredstev namenjali programom za odpravo brezposelnosti, saj bo le zmanjševanje neenakosti pripomoglo k večji in trajnejši gospodarski rasti.

Premalo sredstev EU

Številke so katastrofalne. Skupaj naj bi bilo v Evropi kar 5,3 milijona brezposelnih, ki so mlajši od 25 let. V povprečju naj bi na ravni EU brezposelnost med mladimi znašala 23 odstotkov, v nekaterih državah pa naj bi celo presegala 50 odstotkov. V evropskem parlamentu opozarjajo, da 6 milijard evrov, kolikor jih je dodeljenih kot spodbuda za zaposlovanje, ne zadostuje za trajno odpravo brezposelnosti mladih. Komisijo in države članice so zato že pozvali, naj pri pregledu večletnih finančnih sredstev za obdobje 2014–2020 uvrstijo jamstvo za mlade med prednostne naloge in povečajo proračunska sredstva zanje. Ob tem so se zavzeli, da bi morala komisija skrbno spremljati dodeljevanje sredstev in predlagati tudi evropski pravni okvir, s katerim bi uvedli minimalne standarde za jamstva. Ti naj bi se uveljavili tako na področju kakovostnega vajeništva, dostojnega plačila za mlade in dostopnosti zavodov za zaposlovanje.

foto: Matic ŠtojsNova vlada se bo morala v svojem mandatu bolj posvetiti vlogi Slovenske vojske v državi in njenemu finančnemu stanju. Dosedanje (leve) vlade so namreč obrambni proračun obravnavale kot železno rezervo.

Posledično je Slovenija ena od štirih držav, ki ne izpolnjujejo zaveze, dane ob vstopu v Nato. Slovenija naj bi za obrambni proračun namenjala najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Mandat pacifista Jakiča

Letos zaznamujemo 10-letnico članstva Slovenije v Natu, obdobje, v katerem se je morala Slovenska vojska prilagoditi in modernizirati v skladu z najnovejšimi standardi. Roman Jakič, obrambni minister v vladi Alenke Bratušek (katerega izvolitvi je opozicija nasprotovala tudi zaradi njegovih izjav o demilitarizaciji v času osamosvajanja), je to obdobje ocenil kot pozitivno, saj se je pospešila tranformacija obrambnega resorja (še posebej Slovenske vojske), s čimer se je zagotovil učinkovitejši razvoj obrambno-varnostnih zmogljivosti. A to, kot kaže, ni bilo dovolj, da bi Jakič na vladnih sejah obranil obrambni proračun, saj so s rebalansom proračuna za letošnje leto slednjemu odvzeli 30 milijonov evrov. S tem se je v petih letih obrambni proračun prepolovil na 362 milijonov evrov oziroma na 1,06 odstotka bruto domačega proizvoda.

Kako je rebalans proračuna vplival in bo vplival na Slovensko vojsko, je razkril načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič: »Zmanjkalo bo za usposabljanje, za operativno delovanje − nismo si mislili, da bomo morali poseči v operativnost enot −, razmišljamo o vrnitvi ene čete s Kosova, zmanjšuje se število delovnih mest v tujini. Letos smo jih zmanjšali s 70 na 60, prihodnje leto pa morda na 50. Večino zaposlenih v tujini imamo v poveljstvu Nata. To pa je že zažiranje v zaveze, ki jih je Slovenija dala Natu. Verjetno bomo morali racionalizirati tudi enote na misijah v tujini, kjer pa govorimo že o vojaškopolitični dimenziji.«

Neverjetno: Bratuškova »zaprla« letošnji proračun, polletne proračunske porabe, ki je za 400 milijonov evrov višja od načrtovane, pa ni skušala niti zajeziti. Zdaj odgovornost prelaga na ministre.

Finančno ministrstvo je sprejelo pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za letošnje leto. To pomeni, da so neposredni proračunski uporabniki le še do vključno 16. julija lahko prevzemali obveznosti v breme letošnjega proračuna. Če se je v preteklih letih to zgodilo sredi novembra, je bil ogenj v strehi. Letos gredo stvari dokaj mirno mimo, proračunski uporabniki pa bodo odslej lahko izplačevali le še plače, nekatere vnaprej določene socialne transferje in podobno, javnih naročil in s tem povezanih plačil pa letos ne bo več.

Primanjkljaj že na 70 odstotkih

V prvem polletju je država ustvarila že več kot 70 odstotkov za leto 2014 načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja. Ta je načrtovan pri dobrih 1.000 milijonih evrov, v prvem polletju pa smo porabili 688 milijonov evrov več, kot se jih je steklo v državni proračun. V državni proračun se je v prvem polletju nateklo dobrih 4.160 milijonov evrov, porabili pa smo dobrih 4.850 milijonov evrov.

Luknja kljub višjim davkom

Od davkov se je v proračun steklo 3.270 milijonov evrov, od trošarin dobrih 694 milijonov ter od davkov na dohodek in dobiček, kot sta dohodnina in davek od prihodka pravnih oseb, dobrih 725 milijonov evrov. Nedavčni prihodki, kjer sta najpomembnejši postavki dohodki od dividend in drugega premoženja, so bili letos dobrih 475 milijonov evrov, prihodki od dividend pa 38 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še vplačilo koncesnine na dražbi za radijske frekvence za mobilno telefonijo v višini 149 milijonov evrov.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo Alenki Bratušek uspelo postati evropska komisarka?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)