Letošnje poletje bo na političnem področju predvsem v znamenju spopada za stolček predsednika republike. Kandidiral bo tudi dosedanji predsednik Danilo Türk, ki ima po slovenski ustavi možnost kandidature za še en predsedniški mandat.

Med doslej najavljenimi kandidati bo glavno vlogo igrala predvsem trojica Danilo Türk–Borut Pahor–Milan Zver. Zver je svojo kandidaturo najavil med prvimi, Pahor pa se je po dolgotrajnih ugibanjih dokončno odločil na nedavnem kongresu SD. Že pred njim je svojo vnovično kandidaturo najavil tudi Danilo Türk, njegov rezultat pa je tudi za politične analitike precejšnja uganka. Omenjeni trojici pa se pogojno pridružuje tudi »večni kandidat«, sicer vodja nacionalistov Zmago pl. Jelinčič.

Nič več »neznani« Türk
Jelinčič s svojo ponovno kandidaturo za predsednika države očitno skuša še naprej opozarjati nase, predvsem glede na to, da se je njegova stranka z zadnjimi predsedniškimi volitvami po 19 letih poslovila od parlamenta. Anketa Fakultete za uporabne družbene študije pa kaže, da je treba biti še kako previden in da Jelinčiča ni pametno podcenjevati, saj se je v nedavnem anketnem merjenju znašel celo na tretjem mestu za Türkom in Pahorjem, s čimer je prehitel medijsko precej prezrtega Milana Zvera. Slednji ima namreč to smolo, da zaradi dela v evropskem parlamentu še zdaleč ne more biti tako navzoč na terenu kot denimo aktualni predsednik Danilo Türk, ki skoraj dnevno izvaja obiske po celotni Sloveniji, zaradi česar se že pojavljajo govorice, da bo zmagovalec znan že po prvem krogu, saj je prav stik z ljudmi v živo odločujoči faktor. Toda Türk bo moral tokrat nalogo prepričati predvsem tiste, ki sicer ne bi šli na volišča, saj je jasno, da bo imel tokrat manj glasov tistih, ki so zanj glasovali leta 2007, ko je v drugem krogu tedaj še dokaj neznani Türk precej suvereno premagal dokaj medlega Lojzeta Peterleta. Kot je znano, slednji ni prepričal niti vseh desnih volivcev, podobno nekateri napovedujejo tudi Milanu Zveru. Toda glavna nevarnost Zveru preti predvsem s strani Boruta Pahorja, ki bo kot »tretja pot« med »levim« in »desnim« polom imel bistveno močnejšo vlogo kot pred petimi leti kandidat LDS Mitja Gaspari, ki je bil blizu uvrstitve v drugi krog, vendar sta se naprej uvrstila Peterle in Türk. Kot je znano, je LDS nato podprla Türka, ki je dobil tudi podporo Zaresa, SD in DeSUS, tedaj koalicijske stranke v desnosredinski koaliciji. Türkovo zmagoslavje in s tem triumf tranzicijske levice pa je bilo tudi povod za to, da je premier Janez Janša pred bližajočim se predsedovanjem Slovenije Evropski uniji s parlamentarnim glasovanjem o zaupnici vladi nekoliko pretresel politično sceno.