Kongres SD: Srp in kladivo za prihodnost

Osmi kongres Socialnih demokratov (SD) v Kočevju, ki so ga nekateri cinično poimenovali »kočevski zbor odposlancev«, je prinesel (ne)pričakovan preobrat na vrhu stranke. Dozdajšnjega predsednika SD Boruta Pahorja je nasledil Igor Lukšič.

Delegati, ki so se v soboto, 2. junija, zbrali v kočevski športni dvorani, so se tako odločili za premik stranke od sredine proti (skrajni) levici, kongres pa je s tem postal eden najbolj prelomnih v zgodovini stranke, sicer pravne naslednice Komunistične partije Slovenije oziroma Zveze komunistov Slovenije. Slednja je po letu 1990 kar nekajkrat zamenjala ime. Stranka demokratične prenove oziroma Socialdemokratska prenova se je namreč leta 1993 združila še z nekaterimi manjšimi strankami, kot sta Delavska stranka in Socialdemokratska unija, pridružil se ji je tudi del nekdanje Socialistične stranke Slovenije, naslednice SZDL. Takrat je vodenje stranke prevzel Janez Kocijančič, stranka pa se je imenovala Združena lista socialnih demokratov. Pred nekaj leti je ime skrajšala v Socialne demokrate, na mariborskem kongresu pred tremi leti pa je stranka dokončno dobila nov »rdeči« imidž.

Nove Čebine
Izbira Kočevja za tokratni kongres verjetno ni bila naključna. Neformalni gostitelj kongresa je bil poslanec in nekdanji kočevski župan Janko Veber, ki je tokrat nastopal tudi v vlogi predsednika volilne komisije, medtem ko je funkcijo vodje delovnega predsedstva kongresa zasedel politični veteran Miran Potrč. Ta se je lani poslovil od poslanske funkcije in je s kongresom umirjen odšel v politični pokoj, na kongresu pa ga je nekaj časa nadomeščala Andreja Črnak Meglič. Kongres pa je potekal samo dan pred slovesnostjo v Kočevskem Rogu, kjer so se spominjali žrtev komunističnih pomorov, zato je rdeča barva, razumljivo, marsikoga vznemirila. Sicer pa je v času kongresa krožilo precej komentarjev in govoric tako med delegati kot novinarji. Nekateri najbolj cinični so kongres SD primerjali s 14. kongresom ZKJ leta 1990 v Beogradu, ki ga je delegacija slovenskih komunistov zapustila (na predlog tedanjega predsednika ZKS-SDP Cirila Ribičiča), ob tem je Sonja Lokar potočila tudi nekaj solz. Očitno je razdeljenost na »pahorjance« in »nepahorjance« naredila svoje, zato je bilo mogoče pričakovati tudi kakšen incident. Drugi pa so menili, da je bil kočevski kongres dejansko ustanovni kongres nove komunistične partije, torej repriza dogajanja leta 1937 na Čebinah. Vsekakor na to lahko sklepamo iz dejstva, da se je prav v Kočevju zaključilo Pahorjevo petnajst let dolgo vodenje stranke, ki jo je prevzel leta 1997. Vsa pozornost na kongresu je bila – ne glede na statutarne spremembe in kongresno resolucijo za večjo navzočnost žensk v politiki – usmerjena predvsem v eno točko: volitve predsednika stranke, čeprav tudi razdelitev ostalih funkcij ni bila brez pomena. Od štirih kandidatov za predsednika stranke (Borut Pahor, Igor Lukšič, Patrick Vlačič, Zlatko Jenko) sta se v drugi krog uvrstila Pahor in Lukšič, slednji pa je nato v finišu po dolgotrajnem in napetem štetju glasov ugnal Pahorja. Za Lukšiča je namreč glasovalo 190 delegatov, za Pahorja pa 180.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)