Restavracija komunistične revolucije

Češčenje komunistične ikonografije, še zlasti nekdanjega jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, je ponovno v porastu. Očitno tudi ne brez razloga, saj se »rdeči kult« v določenih časovnih obdobjih pojavlja z večjim poudarkom.

Poveličevanje komunistične ikonografije je bilo sicer stalnica v času Pahorjeve vlade, saj so imeli »titofili« tudi uradno kritje s strani vlade – spomnimo se samo razvpite rdeče pesti ob obletnici plebiscita, evrskega kovanca s podobo Franca Rozmana Staneta ter peterokrako zvezdo in še kaj bi se lahko našlo. V zadnjem času pa se je češčenje Josipa Broza Tita razmahnilo predvsem okoli 25. maja, ki je bil po jugoslovanski tradiciji »dan mladosti«.

SVIZ-ov pozdrav Titu
Pred kratkim je namreč v javnost prišlo vabilo na praznovanje Titovega rojstnega dne »kot spomin na dobre stare čase, Dan mladosti, Jugoslavijo in Tita,« ki so še vedno, kot so zapisali na vabilu, »v naših srcih in pesmih.« Vabilo na domnevno prireditev na ptujski osnovni šoli Mladika naj bi poslal ptujski SVIZ, torej šolski sindikat. No, nostalgiki pa so očitno pozabili, da je ustavno sodišče prav zaradi dejstva, da je Titov režim kršil človekove pravice, razveljavilo odlok o poimenovanju ene od ljubljanskih vpadnic po Titu. V samem vabilu, ki ga je na spletu prvi objavil Požareport, je sicer precej napisano tudi o t. i. štafeti mladosti. Zanimivo je sicer, da se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Jugoslavija že pokala po šivih, tedanja ZSMS kot notranja opozicija zveze komunistov borila za odpravo t. i. štafete mladosti, medtem ko novodobni »mladinci« ponovno obujajo češčenje totalitarne preteklosti. Na ta dogodek je hitro reagiralo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v katerem jih ob nekaterih napovedih praznovanj nekdanjega Dneva mladosti pozivajo k spoštovanju ustave in da naj zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot. Ministrstvo opozarja na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to odpravilo odlok o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, saj je ugotovilo, da je bil Josip Broz Tito simbol totalitarnega režima, vsako poveličevanje režima pa da je mogoče razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in je zato neustavno.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Komentarjev

 
-7 #5 Jorg 09:01 11-07-2012
Temu kar zganjate se reče fobija pred rdečo barvo. To lahko ozdravijo samo psihiatri. Vsako laž, ki jo napišejo novinarji vzamete za sveto.
Citat
 
 
+9 #4 ivan 12:18 09-07-2012
A za genocid nad lastnim narodom moraš biti izobražen.Vidiš te logike levih ne razumem.Ali kdo?????
Citat
 
 
-10 #3 Maršal 10:54 09-07-2012
Nemški časnik navaja, da je Titov režim pobil miljon jugoslavenov? Problem vseh bralcev te demokracije je v tem, ker niste izobraženi in verjamete vsemu, kar je napisano s strani rkc-ja in sds-a, ki sta trenutno največji zločinski organizaciji pri nas.
Citat
 
 
+11 #2 Marko 13:36 07-07-2012
Stalinov vajenec Tito,svojega mojstra na našo srečo,v povojnih pomorih ni prekosil! Sicer bi nas bilo ,še manj med živimi,kot nas je !
Citat
 
 
+17 #1 Robin Hood 00:13 28-06-2012
Kdo je dal pobiti največ ljudi ?

(nemški časnik Bild 2010)

1. Mao - 50 M
2. Stalin - 40 M
3. Hitler - 20 M
4. Čang Kaj Šek - 10 M
5. Lenin - 4 M
6. Tojo Hideki - 3 M
7. Pol Pot - 2 M
8. Mengitsu - 2 M
9. Yahya Khan - 1 M
10.Tito - 1 M
Citat
 

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)