Upravno sodišče je v upravnem sporu zoper Informacijskega pooblaščenca zaradi tožbe glede odločbe, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, ugodilo Vladi Republike Slovenije.

Verjetno se še spomnite, da je bil v začetku oktobra 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali problematiko prenosa državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo. Dokument je sicer veljal za zaupnega, a je nezakonito prišel v javnost, informacijska pooblaščenka pa je v nastali zagati »priskočila na pomoč« ter del zaupnost odpravila. A kot kaže, nezakonito, saj je konec aprila upravno sodišče ponovno ugotovilo, da je bil v konkretnem postopku materialni zakon napačno uporabljen, saj ni bila pravilno opravljena presoja med javnim interesom na eni strani in varovanjem podatkov na drugi strani, zato se tudi posledično odločba Informacijskega pooblaščenca, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, odpravi in se mu vrne v ponoven postopek. Nepopravljiva škoda pa je bila s tem že storjena.

Pomembno ozadje zgodbe
Spomnimo. Leta 2010 je tedanja Pahorjeva oblast poskušala razveljaviti tudi dve stvari, povezani s Splošno plovbo iz Portoroža. Eno je bil poskus razveljavitve prenosa poslovnega deleža Splošne plovbe z Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo, drugo pa poskus razveljavitve prodaje poslovnega deleža te družbe nemškemu ladjarju Döhleju. Oddelek za gospodarsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani je tedaj obe tožbi kot neutemeljeni zavrglo. V zvezi s tem dogodkom pa smo bili takrat poleg (neuspešnega) medijskega pritiska na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča priče tudi številnim manipulacijam. Tako je bil v začetku oktobra leta 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali to problematiko. Ker so magnetogrami vladnih sej običajno tajni, se je seveda postavilo vprašanje, kako je mogoče, da je bil ta razkrit javnosti. Kot se je izkazalo, je dokument, to je zapis seje vlade iz leta 2006, ki je bil v tem delu tajen, generalni sekretariat vlade, ki ga je tedaj vodila Helena Kamnar, pred njo pa Milan Martin Cvikl, poslal le Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil Drago Kos, in sicer že 25. februarja 2009. Za magnetogram sta jih sicer zaprosila še družba Mercata Ljubljana in novinar Kanala A, vendar so njuno zahtevo zavrnili. So pa tedanji pristojni na generalnem sekretariatu vlade v prostorih sekretariata dovolili vpogled tudi informacijski pooblaščenki, in sicer 31. maja 2010. Dne 7. oktobra 2010 pa je informacijska pooblaščenka v povezavi s pritožbo novinarja Kanala A zoper vladno odločbo znova zaprosila za posredovanje magnetograma, a ji do razkritja podatkov v javnosti, kot so zatrjevali na generalnem sekretariatu, le-teh še niso posredovali.