Nataša Pirc Musar izigrava pravo

Upravno sodišče je v upravnem sporu zoper Informacijskega pooblaščenca zaradi tožbe glede odločbe, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, ugodilo Vladi Republike Slovenije.

Verjetno se še spomnite, da je bil v začetku oktobra 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali problematiko prenosa državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo. Dokument je sicer veljal za zaupnega, a je nezakonito prišel v javnost, informacijska pooblaščenka pa je v nastali zagati »priskočila na pomoč« ter del zaupnost odpravila. A kot kaže, nezakonito, saj je konec aprila upravno sodišče ponovno ugotovilo, da je bil v konkretnem postopku materialni zakon napačno uporabljen, saj ni bila pravilno opravljena presoja med javnim interesom na eni strani in varovanjem podatkov na drugi strani, zato se tudi posledično odločba Informacijskega pooblaščenca, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, odpravi in se mu vrne v ponoven postopek. Nepopravljiva škoda pa je bila s tem že storjena.

Pomembno ozadje zgodbe
Spomnimo. Leta 2010 je tedanja Pahorjeva oblast poskušala razveljaviti tudi dve stvari, povezani s Splošno plovbo iz Portoroža. Eno je bil poskus razveljavitve prenosa poslovnega deleža Splošne plovbe z Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo, drugo pa poskus razveljavitve prodaje poslovnega deleža te družbe nemškemu ladjarju Döhleju. Oddelek za gospodarsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani je tedaj obe tožbi kot neutemeljeni zavrglo. V zvezi s tem dogodkom pa smo bili takrat poleg (neuspešnega) medijskega pritiska na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča priče tudi številnim manipulacijam. Tako je bil v začetku oktobra leta 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali to problematiko. Ker so magnetogrami vladnih sej običajno tajni, se je seveda postavilo vprašanje, kako je mogoče, da je bil ta razkrit javnosti. Kot se je izkazalo, je dokument, to je zapis seje vlade iz leta 2006, ki je bil v tem delu tajen, generalni sekretariat vlade, ki ga je tedaj vodila Helena Kamnar, pred njo pa Milan Martin Cvikl, poslal le Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil Drago Kos, in sicer že 25. februarja 2009. Za magnetogram sta jih sicer zaprosila še družba Mercata Ljubljana in novinar Kanala A, vendar so njuno zahtevo zavrnili. So pa tedanji pristojni na generalnem sekretariatu vlade v prostorih sekretariata dovolili vpogled tudi informacijski pooblaščenki, in sicer 31. maja 2010. Dne 7. oktobra 2010 pa je informacijska pooblaščenka v povezavi s pritožbo novinarja Kanala A zoper vladno odločbo znova zaprosila za posredovanje magnetograma, a ji do razkritja podatkov v javnosti, kot so zatrjevali na generalnem sekretariatu, le-teh še niso posredovali.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)