Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Nataša Pirc Musar izigrava pravo

Upravno sodišče je v upravnem sporu zoper Informacijskega pooblaščenca zaradi tožbe glede odločbe, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, ugodilo Vladi Republike Slovenije.

Verjetno se še spomnite, da je bil v začetku oktobra 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali problematiko prenosa državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo. Dokument je sicer veljal za zaupnega, a je nezakonito prišel v javnost, informacijska pooblaščenka pa je v nastali zagati »priskočila na pomoč« ter del zaupnost odpravila. A kot kaže, nezakonito, saj je konec aprila upravno sodišče ponovno ugotovilo, da je bil v konkretnem postopku materialni zakon napačno uporabljen, saj ni bila pravilno opravljena presoja med javnim interesom na eni strani in varovanjem podatkov na drugi strani, zato se tudi posledično odločba Informacijskega pooblaščenca, v kateri je ta z dela zaupnega magnetograma vladne seje iz leta 2006 zahteval umik stopnje tajnosti, odpravi in se mu vrne v ponoven postopek. Nepopravljiva škoda pa je bila s tem že storjena.

Pomembno ozadje zgodbe
Spomnimo. Leta 2010 je tedanja Pahorjeva oblast poskušala razveljaviti tudi dve stvari, povezani s Splošno plovbo iz Portoroža. Eno je bil poskus razveljavitve prenosa poslovnega deleža Splošne plovbe z Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo, drugo pa poskus razveljavitve prodaje poslovnega deleža te družbe nemškemu ladjarju Döhleju. Oddelek za gospodarsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani je tedaj obe tožbi kot neutemeljeni zavrglo. V zvezi s tem dogodkom pa smo bili takrat poleg (neuspešnega) medijskega pritiska na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča priče tudi številnim manipulacijam. Tako je bil v začetku oktobra leta 2010 na enem od komercialnih televizijskih programov objavljen magnetogram, to je dobesedni zapis dela redne seje vlade, na kateri so obravnavali to problematiko. Ker so magnetogrami vladnih sej običajno tajni, se je seveda postavilo vprašanje, kako je mogoče, da je bil ta razkrit javnosti. Kot se je izkazalo, je dokument, to je zapis seje vlade iz leta 2006, ki je bil v tem delu tajen, generalni sekretariat vlade, ki ga je tedaj vodila Helena Kamnar, pred njo pa Milan Martin Cvikl, poslal le Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil Drago Kos, in sicer že 25. februarja 2009. Za magnetogram sta jih sicer zaprosila še družba Mercata Ljubljana in novinar Kanala A, vendar so njuno zahtevo zavrnili. So pa tedanji pristojni na generalnem sekretariatu vlade v prostorih sekretariata dovolili vpogled tudi informacijski pooblaščenki, in sicer 31. maja 2010. Dne 7. oktobra 2010 pa je informacijska pooblaščenka v povezavi s pritožbo novinarja Kanala A zoper vladno odločbo znova zaprosila za posredovanje magnetograma, a ji do razkritja podatkov v javnosti, kot so zatrjevali na generalnem sekretariatu, le-teh še niso posredovali.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji