Pasica
Pasica

Moj švicarski prijatelj Camillo se čudi, kako lahko tako majhna država, kot je Slovenija, spravi skupaj toliko vrhunskih športnikov. Ker spremlja tudi naše politične dogodke, jih ne more razumeti, saj se še dobro spominja, kako so Švicarji občudovali našo državo, ko se ji je pred 23 leti posrečilo v desetdnevni vojni iztrgati se iz jugoslovanskega totalitarističnega primeža. Ve tudi za poznejše čase, ko smo bili vse tja do leta 2009 precej uspešnejši kot pokojna Jugoslavija.

Poglejmo si sedaj najprej naše zmagovite športnike, med katerimi je prva Tina Maze z dvema zlatima odličjema. Vsi, ki so odšli tekmovat v Soči, so bili le najboljši od najboljših iz naše ljube Slovenije. Vsak od nastopajočih ima za seboj dolgo dobo učenja, treninga in odrekanja. Na olimpijadi so dali vse od sebe in videli smo, kako so nekateri, ki so si priborili medaljo, prišli popolnoma izčrpani na cilj – zase in za Slovenijo! Presenetljivo je bilo gledati naše hokejiste, ki so z odlično usklajeno igro visoko premagali hokejsko velesilo Slovaško in še Avstrijo, Rusom pa so bili tesno za petami. Njihov cilj je bil le zmagati in ne obogateti, čeprav bodo dobili za svoje uspehe tudi denarne nagrade. Te pa so samo drobiž v primerjavi s tistim, kar so si od našega narodnega bogastva prigrabili naši največji tajkuni, ki ostajajo nedotakljivi, saj organi pregona lovijo le manjše ribe, pa še pri teh se vlečejo razprave kot kurja čreva.

Drugi dejavnik, ki je pomagal k uspehom naših, so bili sodniki, ki niso mogli biti pristranski, saj so bili pod lupo mednarodne javnosti; razsodbo pa so morali povedati takoj! Če bi sodili tako kot naši sodniki o zadevah, o katerih se veliko piše v naših časopisih, bi nastal mednarodni škandal! Tako je bilo v Sočiju vsaj v večini primerov. Sicer sem slišal nekatere kritike na rezultate, ki se ne merijo samo v času, in se morda zdijo upravičene, vendar o tem kot športni laik ne morem razsojati. Da bi si bili pri razsojanju tamkajšnji sodniki tako navzkriž kot finski in slovenski v zadevi Patria, pa si preprosto ne morem predstavljati. Pri nepristranskem ugotavljanju rezultatov so veliko pomagala stroga pravila pa tudi televizijski posnetki in zlasti elektronske štoparice, ki lahko merijo natančno na stotinko ali na še manjši del sekunde, če bi hoteli. Zato bi morali tudi vse tiste, ki so za prvakom zaostali le za kako desetinko sekunde, imeti nekako za »pozlačene«. Žal tega gledalci tekmovanj večinoma niso upoštevali, kar se mi zdi krivično.

Konec januarja je ministrstvo za kmetijstvo in okolje v javno razpravo poslalo osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah in zakona o ohranjanju narave. Zlasti slednji je naletel na velik odziv pri nevladnih organizacijah.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je temeljni namen sprememb, ki jih predvideva zakon o vodah, odpraviti nekatere administrativne ovire predvsem na področju izdaje vodnega soglasja in vodnih pravic. Tako so predlagali, da se odpravijo obveznosti pri pridobivanju projektnih pogojev, ki jih je moral investitor pred vložitvijo zahteve za vodno soglasje obvezno pridobiti za vsak poseg. »Zaradi tega je v praksi prihajalo do zamud v postopkih pridobivanja vodnih soglasij,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se lahko le-ta po novem predlogu pridobijo na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki namerava izvesti poseg v prostor. Spremembe zakonodaje obljubljajo tudi številne poenostavitve pri podeljevanju vodnih pravic. Glede na prakso naj bi se bilo namreč izkazalo, da imajo posamezne rabe vode tako majhen vpliv na stanje, pretok ali gladino vode, da ni potrebe, da bi se zanje vodil upravni postopek in izdajala vodna dovoljenja. Tako jih bodo le evidentirali v vodni knjigi, s tem pa naj bi država ohranila tudi nadzor nad rabo vode. Evidentiranje je predvideno s pomočjo računalniške aplikacije, ki naj bi omogočila razbremenitev upravnih organov in poenostavitev postopkov. »V noveli se poenostavlja način določanja ukrepa omejitve in ustavitve posebne rabe vode v primeru nastanka izrednih razmer kot je na primer suša, zaradi katerih je treba omejiti ali ustaviti izvajanje posebne rabe vode,« napovedujejo na ministrstvu. V prihodnje tako načrtujejo, da izdajanje individualnih odločb ne bo več potrebno, saj spremembe zakonodaje predvidevajo, da bi ukrep omejitve in ustavitve posebne rabe vode začel veljati takoj, ko bo na določenem območju razglašeno stanje izrednih razmer.

V sredo, 26. februarja, je bila v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri sta dr. Andreja Valič Zver in urednik Demokracije Metod Berlec predstavila knjigo Primer JJ, v kateri so zbrani faksimili 135 sodnih, tožilskih, inšpekcijskih in administrativnih ukrepov proti Janezu Janši.

Seznam dokazanih postopkov je sicer daljši, to je najmanj 160. Najmanj zato, ker so avtorji zbornika za nekatere slišali, nimajo pa pisnih dokazov zanje. Se pravi, da gre za 160 političnih, upravnih in pravosodnih ukrepov proti Janezu Janši, ki so se začeli leta 1983. Trajajo že 31 let in za zdaj jim še ni videti konca. Knjiga obsega 402 strani.

Že pred osamosvojitvijo je Udba Janši sledila in mu tudi prisluškovala, potem je bil obsojen na jugoslovanskem vojaškem sodišču v procesu JBTZ leta 1988, sledila je Depala vas leta 1994, potem so sledili poskusi diskreditacije v času predsedovanja Slovenije EU leta 2008, septembra istega leta je bila aranžirana afera Patria, čemur je januarja 2012 sledila še odločba senata Komisije za preprečevanje korupcije.

Štirideset tisoč negativnih člankov

V knjigi so navedeni tudi nedokončni rezultati analize medijskega poročanja o Janezu Janši v obdobju zadnjih 20 let. Analiza beleži negativne ocene Janeza Janše v časopisih in TV, tako je bilo na RTV Slovenija več kot 40.000 negativnih prispevkov o Janši, na Kanalu A in Pop TV več kot 13.000, v časopisu Delo prek 53.000, v Ljubljanskem dnevniku pa prek 29.000 negativnih člankov o Janši. Analiza tudi omenja, da je bilo poročanje časopisa Delo med letoma 1991 do 1994 uravnoteženo v smislu, da je bilo približno enako število negativnih kot pozitivnih oznak. To lahko razložimo z dejstvom, da takrat politični nomenklaturi prejšnjega režima še ni uspelo prevzeti nadzora nad tiskom in televizijo.

V zadnjem času, ko gospodarska kriza vse bolj pritiska, se veliko govori, kako mladi zapuščajo Slovenijo in iščejo zaposlitev v tujini. Kako slovensko šolstvo (tako na osnovno- kot srednješolskem nivoju) pripravlja mladino na Evropsko unijo?

Ali v sklopu šolskega kurikula pridobijo dovolj znanja o ustanovah Evropske unije (EU), pomenu, pravicah in dolžnostih evropskega državljanstva, nastanku in razvoju skupnosti ...?

Osnovnošolci in EU

Po podatkih Zavoda RS za šolstvo so zdajšnje evropske vsebine v osnovnošolskem kurikulu navzoče v naslednjih predmetih: družba, geografija, zgodovina, domovinska in državljanska vzgoja ter etika.

Tako se pri predmetu družba (5. razred) učenci seznanijo z organiziranostjo EU, spoznajo njene simbole in govorijo o povezanosti Slovenije in EU. Predmet zgodovina ima za cilj zgraditi, razširiti in poglobiti znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine, pri čemer je poudarek tudi na pomenu ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine, poznavanju vzrokov za gospodarsko povezovanje EU in sveta ter oblik gospodarskega povezovanja.

V sklopu predmeta geografija se že v 7. razredu učenci seznanijo z naravnogeografskimi, gospodarskimi in družbenimi značilnostmi posameznih delov Evrope (prebivalstvo, način življenja, jezikovna in verska raznovrstnost Evrope), medtem ko v zadnjem razredu obravnavajo položaj, lego in pomen Slovenije v EU ter razvijajo pripadnost lokalni skupnosti, lastni državi in EU.

A. OSNOVNA DEJSTVA

1. Civilizacijski pomen državljanske vojne v Sloveniji

V notranjem slovenskem spopadu, katerega dimenzije so prerasle v državljansko vojno, ni šlo samo za spremembo oblasti in s tem ustrezno politično korekcijo, ampak je imel ta spopad ideološki značaj z ambicijo postaviti novo ali drugačno civilizacijo, v temelju spremenjeno paradigmo obstajanja.

2. Struktura slovenske državljanske vojne

V skladu s tem za slovensko državljansko vojno ne moremo uporabiti kategorije spor, ki nakazuje spopad dveh sil za tretjo stvar, ampak je v slovenski državljanski vojni šlo za napad ene strani na drugo, konkretno napad boljševikov – mednarodno vezanih na Kominterno – na demokratsko substanco naroda, vezanega na tradicionalne civilizacijske norme. Slovence smo hkrati napadli trije totalitarizmi: fašizem, nacizem in boljševizem.

3. Strateška prikritost ciljev

Boljševiki boja, ki so ga začeli, niso vodili enoumno, ampak dvoumno. Svoje ideološke revolucionarne cilje so maskirali z bojem proti okupatorju, kakor da jim gre za narodovo osvoboditev. V resnici so sledili logiki revolucije, na zunaj pa so se hkrati, včasih še z večjim poudarkom, šli rezistenco. Z eno besedo, boljševiški angažma je v slovenski zgodovini potekal v znamenju velikopotezne prevare.

Grad Rajhenburg ni znan le po medvojnem nemškem zbirnem taborišču in povojnem komunističnem ženskem zaporu. Občina Krško, ki je zemljiškoknjižni lastnik gradu, je grad v celoti obnovila in ga za javnost odprla 1. decembra 2012.

Na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo pozidani grad Rajhenburg je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. Nastal je v prvi polovici 12. stoletja oziroma pred letom 1141.

Temeljito obnovljen

1. decembra 2012 se je grad Rajhen­burg po dveletni prenovi znova predstavil javnosti. Grajska stavba, ki že devet stoletij kraljuje na str­mem skalnem pomolu nad izlivom potoka Bresta­nica v reko Savo, je dobila novo podobo in s tem zagotovilo, da jo bomo ohranili za naslednje rodove. Rajhenburg je imel v tem pogledu srečo. V njego­vem primeru so se združili volja lokalne skupnosti in zadostna finančna sredstva, kar je omogočilo razmeroma hitro in celostno prenovo. Mnoge druge grajske stavbe na Slovenskem te sreče nimajo in razpadajo tako rekoč pred našimi očmi. Le upamo lahko, da bo primer Rajhenburga zgled za še kakšno prenovo gradu v prihodnosti.

Se odpira nova politična fronta med postkomunisti in pomladniki? Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih združenj Sever skušata doseči, da država ne bi več financirala Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Obe veteranski organizaciji sta 21. februarja letos na vlado Alenke Bratušek naslovili pritožbo zaradi odločbe ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov. To pomeni tudi določeno finančno podporo države. Očitno pa je vodilnim na veteranski zvezi in zvezi Sever veliko do tega, da bi finančno onemogočili sicer zelo aktivno VSO, ozadje pa je seveda politično.

Napad na VSO

V drugem členu statuta VSO je namreč zapisano, da je to domoljubno društvo, ki združuje državljane Republike Slovenije ter Slovence v zamejstvu in po svetu, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve, v pripravah na osamosvojitev Slovenije, pri sami osamosvojitvi in pri obrambi domovine v vojni za Slovenijo. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve, kot jih določajo programska izhodišča VSO. No, očitno pa se »tradicionalni« veteranski organizaciji s tem ne strinjata in v dopisu zatrjujeta, da VSO izvaja dejavnosti na področju, za katerega ni registrirano. 26. oktobra 2013 je namreč predsedstvo VSO sprejelo Pravilnik o veteranski uniformi in ga objavilo na svoji spletni strani. Pri tem kot veteranske uniforme šteje maskirno uniformo Slovenske vojske oziroma teritorialne obrambe iz leta 1991, maskirno uniformo brigade MORiS (pred tem 30. razvojne skupine TO), ki simbolizira obdobje Manevrske strukture narodne zaščite, in bojno uniformo slovenske milice oz. policije iz leta 1991. »Prepričani smo, da pristojna ministrstva soglasij za uporabo teh uniform niso podala, saj so uniforme z akti državnih organov zaščitene,« je zapisano v dopisu ZVVZS in zveze Sever. V nadaljevanju piše, da je VSO 14. decembra 2013 ob 12. uri izvedlo javni postroj svojih članov v uniformah Slovenske vojske v Kočevski Reki. Iz tega sklepajo, da VSO s svojimi aktivnostmi neposredno posega na področja delovanja v javnem interesu, ki jih za vojne veterane opravljajo zveza in policijska veteranska društva Sever ter zveza in Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo. »Pri tem zavaja javnost in novači člane veteranskih društev iz obdobja osamosvajanja Slovenije leta 1991.«

V Premogovniku Velenje, kjer so januarja letos dnevno v povprečju izkopali 21.634 ton premoga (v celem mesecu pa skoraj 500 tisoč ton), so zaposleni v ponedeljek, 3. marca 2014, izvedli dveurno opozorilno stavko.

Stavkovne zahteve, ki jih je stavkovni odbor Sindikata Premogovnika Velenje sprejel na izredni seji odbora že v ponedeljek, 17. februarja, so se nanašale na ureditev razmerij v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki bodo omogočala normalno poslovanje Premogovnika Velenje. Kljub podpisani pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije za leto 2013 med HSE, Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in Premogovnikom Velenje, HSE oziroma TEŠ nista prevzela vseh s pogodbo določenih količin premoga, kar za Premogovnik Velenje pomeni precejšnji izpad prihodkov − 4 milijone evrov.

Priporočila HSE o višini regresa

Poleg naštetega sindikat zahteva izplačilo dodatnih prejemkov, določenih v Kolektivni pogodbi Premogovnika Velenje in Panožni kolektivni pogodbi (PKP) premogovništva Slovenije, ter zagotovitev enotnih dodatnih izplačil v skupini HSE za leto 2013. Ob tem je treba omeniti, da je Premogovnik Velenje upošteval priporočila, ki jih je v zvezi z izplačilom regresa za leto 2013 posredoval prav HSE in v katerem ta zaradi zdajšnjih gospodarskih razmer priporoča izplačilo regresa v višini minimalne plače. Uprava Premogovnika Velenje pa je na svoji spletni strani zapisala, da razume nezadovoljstvo zaposlenih, ker je bil v drugih družbah HSE izplačan višji regres oziroma so bila izvršena dodatna izplačila, vendar brez odkupa neprevzetih pogodbeno določenih količin premoga Premogovnik Velenje nima na razpolago dodatnih finančnih sredstev za izpolnitev zahteve glede višine regresa. Dodajmo, da so bile v času opozorilne stavke izvedene vse aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih ter varovanja premoženja podjetja. Po koncu ponedeljkove opozorilne stavke so dejali, da bo stavkovni odbor Premogovnika Velenje nadaljeval pogajanja z upravo družbe in generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom, predsednik podjetniškega sindikata Ferdinand Žerak pa je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do dogovora.

Demokracija nima le pravice, ampak dolžnost, da ne dopušča v svoji sredi nasilnih ideologij.

Nekaj, kar je neizpodbitno nevzdržno in izključujoče, je navzočnost nasilnih ideologij v parlamentu, ki se razglaša za demokratičnega. Demokracije v takem primeru ni, je le simbioza zla z naivci ali oportunisti. V tedniku Reporter je Lojze Peterle izrekel misel: »Kriza, v kateri je Slovenija, že predolgo zahteva temeljito politično refleksijo v vseh političnih taborih.« Čudim se, da je te besede izrekel človek, ki naj bi pripadal pomladni opciji, torej protitotalitarni, ki naj bi zavračala vse nasilne skupine naci-komuno-fašizma. Nacifašizma pri nas nimamo, po šivih pa poka komunizem v vseh skupinah, ki se izdajajo z levičarsko zločinsko ideologijo titoizma. Ko torej Peterle priporoča politično refleksijo, ima v mislih vse politične tabore v enem košu. In prav tu se kaže zgodovinska napačna miselnost mešanja demokratičnih strank s skupinami, ki nimajo nič skupnega s parlamentom demokratične države. V Sloveniji sedijo v parlamentu apologeti in celo akterji zločinstva proti človeštvu in civilizacijskim vrednotam z istimi pravicami kot demokratični poslanci brez madeža. Stranke, kot so SD, DeSUS, PS, DL, ter vse novonastale skupinice z najrazličnejšimi nazivi so v bistvu le maske ene same zločinske organizacije, znane pod imenom KPS, pod zakulisnim vodstvom še vedno istega polit-kriminalca, ki bi moral svojo eksistenco končati za zapahi.

»Še preden je Janukovič s pomočjo represivnega aparata in z izdatno rusko podporo iz politične tekme izločil opozicijsko voditeljico Julijo Timošenko, smo v Sloveniji poslali policijo nad neposlušnega in domnevno pedofilskega poslanca Magajno.Nadlegovanje političnih nasprotnikov z uporabo represivnega aparata je do popolnosti izpilila ministrica Katarina Kresal. V postopkih pred njeno policijo so se znašli skoraj vsi opozicijski voditelji, ki jih je njena politična opcija smatrala za nevarne režimu. Represivni organi so preiskovali celo poroko opozicijskega voditelja Janeza Janše. Ni pomembno, da so si preganjani programsko povsem tuji in tudi politično nimajo veliko skupnega: kot denimo Žiga Turk, Franc Kangler, Janez Šušteršič, Zmago Jelinčič, Janez Janša, Zvonko Černač, Vasko Simoniti, Bernard Brščič in France Cukjati. Pomembneje je tisto, kar jim je skupno: potencial ogroziti absolutno oblast levice in obstoječe razmerje sil v državi in da nihče izmed njih ne pripada 'pravim'.«

(Libertarec Tomaž Štih na svojem blogu http://libertarec.blogspot.co.uk v članku z naslovom Pomlad je … o obračunu z drugače mislečimi v Republiki Sloveniji in obetih za prihodnost)

V Demokraciji že leta opozarjamo na politično zlorabo organov pregona tranzicijske levice za obračun s političnimi nasprotniki. Preteklo sredo smo zato pri naši založbi predstavili zbornik »Najprej diskreditacija … nato likvidacija! PRIMER JJ«, ki je zbirka dokumentov – represivnih postopkov proti predsedniku SDS Janezu Janši. Dokumenti razkrivajo, kako že dobra tri desetletja skušajo Janšo izločiti iz slovenske družbe in politike. V zborniku je objavljenih 135 faksimilov, medtem ko je seznam dokazanih postopkov daljši, to je najmanj 160. Najmanj zato, ker smo za nekatere slišali, nimamo pa pisnih dokazov zanje.

Dr. Hubert Požarnik, rojen 1937 v Ljubljani, je psiholog in psihoterapevt, redni član Nemške akademije za psihoanalizo ter avtor številnih strokovnih in poljudno-strokovnih knjig in člankov. Med drugim je bil predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predsednik Slovenske demokratske zveze, član ožjega vodstva koalicije Demos, soavtor Majniške deklaracije, poslanec v prvem sklicu državnega zbora in predsednik Društva za šolo po meri človeka.

Politično življenje v samostojni Sloveniji dobro poznate. Kako ocenjujete ta 23-letni čas po osamosvojitvi, smo prekinili s tranzicijo in podobno?

Pretekla leta imam, ob vsem dobrem, kar so nam prinesla, za čas številnih, komaj odpustljivih zmot in napak, zastojev in zamujenih priložnosti ter preslišanih opozoril. Veliko tega je posledica naivne vere, da bomo zmogli normalizirati življenje v Sloveniji tudi brez lustracije.

Nedavna novela zakona, ki ureja dostop do arhivskega gradiva, je le eno od opozoril, da v Sloveniji – na to je neutrudno opozarjal že Pučnik – niti po toliko letih ne moremo izključiti nevarnosti, ki jo predvideva Resolucija Evropskega sveta št. 1096 (junij 1996) za postkomunistične države, namreč nevarnost restavracije nedemokratičnega totalitarnega režima. Naivno je misliti, da je komunizem propadel in smo ga v Sloveniji odpravili s prvimi svobodnimi volitvami leta 1990. V resnici se je globoko zažrl v zavest, to je mišljenje, vrednotenje in ravnanje ljudi.

Zakon o davku na nepremičnine, ki so ga poslanci vladajoče koalicije kljub številnim protestom sprejeli, je v presoji pred sodniki Ustavnega sodišča RS. Dosedanje dogajanje pa kaže, da je vlada zaradi svojega cinizma in samozadostnosti doživela popoln polom. Bratuškova spet zavaja.

Geodetska uprava RS je prva obvestila o nepremičninskem davku lastnikom nepremičnin začela pošiljati po 10. februarju. Že v prvem tednu se je za obisk Gursa naročilo več kot 11 tisoč lastnikov nepremičnin. Gurs je za ureditev nepremičninskih evidenc uvedla brezplačno telefonsko številko, sprejema pa samo tiste, ki so se naročili po telefonu ali prek spleta.

Kaj se v resnici dogaja

Po zadnjih podatkih naj bi bilo takšnih lastnikov nepremičnin, ki niso zadovoljni z Gursovimi evidencami, več kot 30 tisoč, v resnici pa natančne številke nihče ne ve. Gursova brezplačna telefonska številka je namreč vseskozi zasedena, tako da je priklicati katerega od Gursovih uradov misija nemogoče. Sledili smo tudi navodilom na enem od Gursovih uradov in lahko rečemo, da so ta neuporabna, saj so za naročilo prek spleta navedeni napačni in pomanjkljivi podatki, zaradi česar naročilo sploh ni mogoče. Na brezplačno telefonsko številko smo klicali najmanj 10 dni, nato pa nam je le uspelo vzpostaviti stik s svetovalcem Gursa. Že prvi stik pa nam je razkril, da gre za osebo, ki stranko samo naroči za obisk želenega urada, predvsem pa jo zanima, kaj je razlog nezadovoljstva in kaj je narobe v obvestilu. V tistem trenutku pač poveš, česar se spomniš, saj tega vprašanja ne pričakuješ. Hitro ugotoviš, da tistega na drugi strani telefona zanima samo statistika.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Bo vlada tranzicijske levice padla, če Zoran Janković znova postane predsednik PS?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)