Pasica
Pasica

Prof. dr. Andrej Umek se je rodil leta 1938 v Ljubljani. Študij gradbeništva − vključno z diplomo in magisterijem − je opravil na Univerzi v Ljubljani, doktorski študij pa leta 1973 v ZDA na Illinois Institute of Technology. Deloval je na različnih raziskovalnih institucijah v Nemčiji in Švici, na Univerzi v Mariboru pa je bil od leta 1976 redni profesor in tri mandate tudi prorektor. V politiko se je vključil 1989 kot član Slovenske demokratične zveze in Demosa. Kasneje se je pridružil Slovenskim krščanskim demokratom, bil podpredsednik in član izvršilnega odbora SKD. Po združitvi s Slovensko ljudsko stranko je bil dvakrat član izvršilnega odbora SLS. Je član mestnega odbora SLS Ljubljana. Dvakrat je opravljal funkcijo ministra: prvič za znanost in tehnologijo (1996−1997), drugič za okolje in prostor (2000). Je vidni član predsedstva Zbora za republiko.

Gospod Umek, pri Zboru za republiko ste se v četrtek odzvali na zaplete z imenovanjem senata t. i. protikorupcijske komisije. Kako gledate na to, da je bil novi predsednik KPK Boris Štefanec do imenovanja na to funkcijo član vladajoče PS?

Ne moti me to, da je bil g. Štefanec član ene od političnih strank, izrazito pa me moti postopek, ki je vodil do njegovega imenovanja. Ta ni bil voden v skladu z demokratičnimi normami. S tem ko je izbirna komisija predsedniku države predlagala samo enega kandidata, je dejansko že opravila imenovanje. S tem si je vzela pravico, ki je nima ne po veljavni zakonodaji ne po temeljnih demokratičnih načelih. Zgrožen sem tudi nad dejstvom, da predsednik republike nedemokratičnega ravnanja komisije ni zaznal, ni je razpustil in njenega predloga zavrgel. Zaradi takega ravnanja izbirne komisije in predsednika države ocenjujem, da je imenovanje g. Štefanca nelegitimno.

Februarja je izšlo tretje Poglobljeno poročilo Evropske komisije o gospodarskem stanju v Sloveniji. Poročilo je posebej usmerjeno k zadolženosti slovenskega gospodarstva, sanaciji bank, h krepitvi konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij in k strukturnim reformam javnega sektorja. Poročilo za leto 2014 napoveduje umiritev upadanja gospodarske aktivnosti (-0,1odstotka).

Ob tem je Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri Evropski komisiji izdal oceno o makroekonomskih neravnovesjih za Slovenijo za leto 2014. Avtorji ocene ugotavljajo čezmerna neravnovesja v slovenskem gospodarstvu in obstoj resnih tveganj, ki izhajajo iz slabega upravljanja podjetij (nizka konkurenčnost ob visoki zadolženosti) in iz (pre)močne vpetosti države v gospodarstvo. Pred kratkim je izšla tudi Pomladanska napoved gospodarskih gibanj, v kateri Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za leto 2014 napoveduje dvig gospodarskega ustvarjanja za 0,5 odstotka. Napovedi Umarja so v primerjavi z ocenami iz Bruslja precej bolj optimistične.

Zadolženost gospodarstva

Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) so slovenska podjetja iz nefinančnega sektorja v povprečju najbolj zadolžena glede na ustvarjeni dobiček od podjetij iz vseh držav članic evrskega območja. Za en evro ustvarjenega čistega dobička imajo v povprečju najetega 17,2 evra dolga (glej tabelo).

Predsednik SDS Janez Janša je v ponedeljek, 17. marca, v prostorih ljubljanske knjigarne Konzorcij skupaj z urednikom Tinetom Logarjem predstavil novo in dopolnjeno izdajo knjige Okopi, ki je prvič izšla leta 1994, kmalu po aferi Depala vas.

Zanimiv je časovni kontekst predstavitve nove izdaje Okopov, ki jih je tako kot Premike izdala založba Mladinska knjiga. V soboto je namreč Janša skupaj s strankarskimi kolegi predstavil alternativni vladni program, v torek pa je sodeloval še na predstavitvi zbornika Vojna za Slovenijo, ki na neki način nadaljuje tematiko Bele knjige slovenske osamosvojitve. Obe predstavitvi pa sta bili praktično tik pred dnevom D v zadevi Patria. Na predstavitvi Okopov je urednik Tine Logar pojasnil, da ima druga izdaja Okopov s podnaslovom Pot slovenske države 1991−1994 dodano novo poglavje 9a s šestnajstimi dokumenti po kronološkem redu. Knjiga je v primerjavi s prvo izdajo obsežnejša za 143 strani.

Mar res zarota?

Prvi izid knjige Okopi, ki predstavlja neke vrste nadaljevanje knjige Premiki (po njej je nato dobila ime zbirka, v kateri so izšli tudi mnogi prevodi znanih del s področja vrednotenja polpretekle zgodovine doma in po svetu, do svojega odhoda v aktivno politiko pa jo je urejal Aleksander Zorn, član intelektualnega kroga nedavno bankrotirane Nove revije), se časovno in vsebinsko ujema še z dvema knjigama. Prva je Kučanov klan, v kateri avtor Danilo Slivnik prav tako opisuje delovanje udbomafije in omenja tudi razvpito zasliševanje direktorja Adita Borisa Platovška. Druga pa je Egiptovski lonci mesa, zbirka esejev Draga Jančarja, ki v naslovnem eseju lucidno presoja tedanje družbene in politične razmere v državi, ko se je ta po osamosvojitvi znašla v prvi in najbolj težavni etapi tranzicije. Tedaj se je namreč prvič jasno pokazalo, kje so bile najšibkejše točke Demosove vlade pa tudi posledice odsotnosti lustracije.

Strokovni svet SDS je pripravil celovit in obsežen alternativni vladni program z načrti za uresničitev, pri katerem je sodelovalo več sto članov in nečlanov stranke. Program temelji na akcijskem programu Evropske ljudske stranke, sprejetem na kongresu v Dublinu, in na oceni stanja v državi.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je minulo soboto predstavila alternativni vladni program, ki ga je pripravil Strokovni svet SDS. Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma poudaril, da živimo v državi in okolju, kjer tranzicija ni končana, ponekod pa sploh ni uspela, zato je treba najprej razložiti nekatere pojme, za katere v normalnih okoljih natančno vedo, kaj pomenijo. Dejal je še, da alternativni vladni program, ki ga je pripravila SDS tudi na podlagi ocene stanja, ki jo je sprejel Strokovni svet SDS, ne pomeni kritike vlade Alenke Bratušek, da pa je ta vlada prva v samostojni državi, ki ima na voljo vse instrumente za spopad s krizo. Maja lani je namreč državni zbor, tudi s podporo poslancev SDS, spremenil ustavo, v katero je zapisano zlato fiskalno pravilo, ki vladi nalaga odgovornost za takojšen začetek uravnoteženja vseh proračunov in vseh javnih blagajn. Po drugi strani pa je državni zbor sprejel spremembo ustave, ki onemogoča referendumsko blokado ukrepov fiskalne narave, ki so nujno potrebni za spopad s krizo. Tega instrumenta nobena vlada, »niti naša v preteklem mandatu niti Pahorjeva vlada ni imela,« je dejal Janša. Ob tem je spomnil na blokade v letu 2012 z ogrožanjem vseh protikriznih ukrepov, ki jih je takrat sprejemala vladna koalicija pod vodstvom SDS. »Od maja lani teh težav ni več. Sami pa lahko ugotovite, koliko je te instrumente vlada dejansko uporabila,« je dodal predsednik SDS, nekdanji predsednik vlade in nekdanji predsedujoči Svetu EU.

Škandalozno poročilo

Po skoraj letu dni je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo (še vedno) vodi Goran Klemenčič, objavila del ugotovitev pri preverjanju podeljevanja poceni letalskih vozovnic družbe Adria Airways. KPK, ki je z objavo poročila zelo zavlačevala in to prelagala iz meseca v mesec, je »ugotovila«, da je za to, da je letalske vozovnice v letih 2010 in 2011 poceni kupoval Gregor Virant, predsednik Državljanske liste (DL) in minister za notranje zadeve, kriva nekdanja uprava Adrie Airways, ki je to dovoljevala. S tem naj bi bila po mnenju KPK kršila dolžno ravnanje skrbnega in vestnega gospodarja.

Kakšna dvoličnost!

Med tistimi, ki so kupovali poceni letalske vozovnice, je bila tudi družina Gregorja Viranta in Virant osebno. Pri tem so v KPK zapisali, da »je brez dvoma ugotovljeno«, da za odobritev teh ugodnosti ni posredoval Virant osebno, ampak je za družinsko potovanje Virantovih cenejše vozovnice na podlagi dogovora z ministrovo ženo Natašo Brejc Virant uredila njihova znanka M. B., prijateljica takratnega komercialnega direktorja Adrie Airways Tomaža Kostanjška. Tako je KPK pod Klemenčičevim vodstvom v celoti sprejela Virantovo trditev, da za velike popuste pri nakupu letalskih vozovnic, s katerimi naj bi bil sam in družina prihranili več tisoč evrov (po nekaterih podatkih celo do 10 tisoč), ni vedel. Krivi so torej družinska prijateljica, podjetje Adria Airways in njen komercialni direktor Kostanjšek pa tudi Virantova žena, ki naj bi bila izrabila skupno prijateljstvo. Na objavo delnega poročila KPK se je odzval tudi Virant in dejal, da je KPK korektno ugotovila, da ni ničesar kršil in na nikogar vplival, »govorice, da naj bi vozovnice pri Adrii ceneje dobil prek vez«, pa je označil za obrekovanje.

Režiser grozljivke Sirota in akcijskega trilerja Neznanec Jaume Collet-Serra nas popelje na dolgotrajni let čez Atlantik, kjer je na letalu tudi zvezni šerif Bill Marks.

Mednarodni zvezdnik akcijskih filmov Liam Neeson igra Billa Marksa – zveznega šerifa na poletih – v napetem trilerju, ki se odvija na 65 tisoč kilometrih višine. Med čezoceanskim poletom iz New Yorka v London Marks prejme vrsto skrivnostnih SMS-sporočil, v katerih od njega zahtevajo, naj letalsko družbo prepriča, da na točno določen bančni račun nakaže 150 milijonov dolarjev. Dokler denarja ni na računu, bodo vsakih 20 minut ubili enega potnika.

Igra mačke z mišjo

Marksa pestijo osebne težave, ki so iz njega iztisnile zadnjo kapljico želje, da bi se v skladu s svojim delom šel junaka; na svojo pomembno nalogo je začel gledati kot na pisarniško delo visoko nad oblaki. Toda nov dan v tej »pisarni« postane kriza, polna tveganja, in kmalu po vzletu se Marksov svet obrne na glavo. Obdaja ga le nekaj oseb, ki se sprva zdijo vredne zaupanja – med njimi sopotnica Jen Summers –, in šerif se mora zateči k slehernem odtenku znanja, ki si ga je bil nabral med urjenjem, da razkrije morilca na krovu letala. Pregon se sprevrže v napeto igro mačke z mišjo, pri kateri na nitki visijo življenja več sto potnikov.

Tudi Slovenci imamo svoj Krim. Gre za hrib južno od Ljubljane, na katerem stojijo radijski in televizijski oddajniki, včasih tudi kakšna Titova slika.

Včasih se sprašujem, zakaj ne bi na slovenski Krim posadili še zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je zadnje čase bolj papeški od papeža. Sedaj je najglasnejši nasprotnik nove kadrovske sestave Komisije za preprečevanje korupcije. No ja, saj so ga res »pokronali«, da so za predsednika KPK nastavili kandidata, ki je tik pred imenovanjem »zamrznil« svojo partijsko knjižico v »pingvinski« stranki. In je bil očitno kot tretjerazredni odvetnik dovolj dober, da je še konec osemdesetih let opravljal funkcijo lokalnega partijskega sekretarčka. No ja, zdaj je itak predsednik republike Borut Pahor vsega kriv, ne pa morda izbirna komisija. Ampak se tudi nanjo jezijo, pa ne toliko na predsednico izbirne komisije, velecenjeno poslanko PS gospo Rop (khm khm, Melito Župevc), ampak na članico Simono Habič. Toda če društvo Integriteta benti nad izbiro, pomeni, da grize svoj lastni rep. Mar ni Habičeva voditeljice Integritete? In da ne govorim o režimskem tisku, ki prav tako benti nad kadrovsko izbiro KPK. Je pač tako, da predsednik komisije ne bo mogel »verodostojno« preganjati Janeza Janše, ob tem pa za vsak primer še kakšnega Zorana Jankovića. Totalna vojna, ni kaj. Vsi bi radi izpadli čim bolj pošteni, čim bolj nepristranski in ne vem kaj še.

Seveda je moja pozornost še vedno usmerjena k RTV Hanzi Slovenija, kjer bodo v kratkem izbirali novega generalnega direktorja. Mene seveda zanima, ali bo stolček naskakoval dosedanji televizijski direktor Janez Lombergar, kajti v tem primeru bi Ksenija Horvat Petrovčič naskočila njegov sedanji stolček. Sicer pa ni izključeno, da bi katero od teh mest zasedla počasi odhajajoča informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je ob odločitvi kranjskega okrajnega sodišča, da zavrne zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru globe tedniku Demokracija zaradi objave informacije o dopisovanju sodnika in novinarja Mladine, triumfirala, češ, pravna država dobro deluje.

Konec februarja je odjeknila sicer pričakovana, a vendar zelo neprijetna novica o stečaju časopisnega in založniškega podjetja Nova revija, ki je obstajalo od leta 1990. Končalo je eno najpomembnejših poglavij slovenske kulture.

Založba Nova revija je bila ustanovljena leta 1990 in je nastala iz istoimenske revije. Pobudo za izdajanje Nove revije je junija 1980 dalo šest slovenskih razumnikov, podprlo pa jo je 60 podpisnikov v časniku Delo. Prva številka je izšla maja 1982 pri Cankarjevi založbi. Med posebnimi številkami, ki so izšle v naslednjih letih, je bila najbolj odmevna znamenita 57. številka, v kateri so bili objavljeni Prispevki za slovenski nacionalni program. Zelo pomembna sta bila še 95. številka (Samostojna Slovenija) in poseben zbornik med desetdnevno vojno za Slovenijo (The Case of Slovenia). Založba Nova revija je v letih poslovanja izdajala vrsto zbirk s področja leposlovja, humanistike in družboslovja: Samorog, Paradigme, Interpretacije, Hieron, Pričevanja, Korenine, Libra, Slovenska kronika in Feniks; poleg, kot je zapisano na spletni strani Nove revije, »revije za mišljenje in pesništvo«, ki je do leta 2005 v 23 letnikih izdala 272 številk, pa še mesečnik Ampak, ustanovljen leta 2000, revijo za fenomenologijo in hermenevtiko Phainomena, revijo za religiologijo, mitologijo in filozofijo Poligrafi in revijo za človekovo pravice Dignitas. Založba Nova revija je imela od februarja 2005 tudi prenovljen knjižni klub Samorog. Tudi Sklad Josipa Jurčiča, ki je podeljeval Jurčičevo nagrado za novinarske in publicistične dosežke leta, je leta 1993 ustanovila Založba Nova revija, ki je od leta 1998 sodelovala tudi pri podeljevanju Rožančeve nagrade za literarno esejistiko. Ob novici o stečaju založbe Nova revija so se o vzrokih zanj pojavila različna ugibanja, med katerimi naj bi bil tudi Slovenski zgodovinski atlas. Za komentar stečaja založbe smo prosili direktorja založbe Nova revija, Tomaža Zalaznika, pa nam ga zaradi dogovora s stečajnim upraviteljem ni mogel podati.

Gibanje »svetovni etos«, kot ga je imenoval njegov ustanovitelj, švicarsko-nemški teolog Hans Küng, se zadnja leta poskuša razširiti tudi v Slovenijo. Njegovi nameni so predvsem moralični, izdelati želi etična načela, sprejemljiva za vse ljudi ne glede na njihovo versko pripadnost; s tem bi premagali vsakršne spore med njimi in jih združili – kot se temu reče – v delu za boljši, miroljuben in pravičen svet. Ker se verniki različnih religij – kristjani, judje, muslimani, budisti, konfucijanci – morajo ravnati po etiki svojih ver, naj bi jih osvobodili takšnih etičnih enostranosti in jih dvignili na raven nadreligijske, ene same in popolne svetovne etike. Takšna naj bi bila dostopna tudi nevernim, agnostikom in ateistom – ali pa bi bila primerna ravno njim. Toda poleg etičnih ciljev ima »svetovni etos« lahko še stranske, celo politične učinke. Küng se s svojim projektom obrača predvsem na politične elite, na državnike, vladarje, politike in diplomate, ki naj na podlagah svetovne etike udejanjijo vizijo boljšega »globalnega« sveta.

Take in podobne poteze ohranja gibanje »svetovnega etosa« v slovenskem prostoru pri svojih slovenskih privržencih. Tudi med nami naj bi uveljavilo etiko, ki ne bo niti katoliška ali protestantska pa tudi ne muslimanska ali budistična. Iz vseh teh ver naj bi sprejela samo tisto, kar jim je skupno, takšno pa sprejemljivo tudi ateistom in agnostikom. Podobno kot Küng se naši glasniki obračajo na politično in kulturno javnost, vendar ne na njene vrhove, ampak na skromnejši krog pravnikov, filozofov in literatov. In tako ostaja negotovo, ali bi se mu utegnil pridružiti kak politik iz »levega« ali »desnega« bloka. Podobne težave ima gibanje »svetovnega etosa« v Nemčiji ali Ameriki.

Toda prave težave gibanja so globlje, teološke ali vsaj filozofske. Po prepričanju Hansa Künga in njegovih slovenskih privržencev je temelj »svetovnega etosa« tako imenovano »zlato pravilo«, ki pravi, naj človek drugim ljudem ne stori nič takega, za kar ne želi, da bi oni storili njemu. Ali še bolj poudarjeno: stori bližnjemu to, kar naj bi storil on tebi.

Gasilci po vsej državi vedno znova dokazujejo, da ljudje lahko računajo na njihovo pomoč. Radi pohvalimo njihovo nesebičnost in pogum, redko pa se v javnosti govori o težavah pri statusu, finančni negotovosti in pomanjkanju opreme.

Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem 145-letno tradicijo. »Ljudje so se združevali v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, ta društva pa so pomenila veliko več kot samo gašenje,« pojasnjujejo na Gasilski zvezi Slovenije (GZS). Sicer pa so naloge gasilske organizacije precej širše od samega gašenja in reševanja pri požarih, kar se vedno znova izkaže tudi v primeru naravnih in drugih nesreč. Gasilci igrajo ključno vlogo pri zaščiti in reševanju v primeru poplav, potresov, zemeljskih plazov, neurij. »S prenosom nalog zaščite in reševanja − z odredbo in kasneje z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami − na gasilske enote je gasilska organizacija kot nevladna prostovoljska organizacija tudi uradno postala najpomembnejši člen v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomemben dejavnik pri zagotavljanju nacionalne varnosti na področju zaščite in reševanja,« zapišejo na GZS, kjer ocenjujejo, da je velika prednost gasilstva v razpršenosti gasilskih društev po celotni Sloveniji. »Gasilska društva lahko začnejo z aktivnostmi takoj na kraju nesreče in varujejo občane v svojem domačem okolju, kar je velika prednost pri poznavanju terena in hitrem posredovanju,« še dodajo.

Februarska intervencija

Vse to se je znova potrdilo ob nedavni naravni katastrofi, ki je prizadela večji del Slovenije. Glede na podatke je v februarski intervenciji na pomoč ljudem po katastrofalnem žledolomu priskočilo več kot 42.000 gasilcev in na terenu opravilo okoli 334.000 ur dela. V reševalnih akcijah naj bi bilo sodelovalo tudi več kot 10.000 gasilskih vozil, s katerimi je bilo v tem času prevoženih več kot 342.000 kilometrov. Glede na še nepopolne podatke GZS naj bi gasilska društva pri tem utrpela za skoraj 800.000 evrov škode na opremi, refundacije odsotnosti gasilcev z dela, ki jih zahtevajo delodajalci, pa naj bi po ocenah znašale več kot 850.000 evrov. Samo za gorivo naj bi bila društva porabila več kot 287.000 evrov. Na vprašanje, kako bodo gasilska društva pokrila vse te stroške, na GZS odgovarjajo, da bodo stroški intervencij zahtevali daljšo časovno obdobje in veliko mero potrpežljivosti. Gasilci seveda računajo tudi na sredstva, ki jih imajo tako lokalne skupnosti kot država rezervirane za primere naravnih in drugih nesreč. Zaradi izredno težkih razmer in razsežnosti ujme je bil namreč sprožen državni načrt za velike intervencije, ki naj bi omogočal tudi pokrivanje stroškov gasilskim enotam, ki so pomagale na prizadetih območjih zunaj svoje domače občine.

Rusi na Krimu se hočejo odcepiti od Ukrajine, Rusija jih podpira, Zahod pa temu nasprotuje. Ukrajina se je pred dvema desetletjema odrekla jedrskemu orožju, v zameno za zagotovila o ozemljski celovitosti, ki pa je zdaj pod vprašajem.

Potem ko se je zdelo, da je politična kriza, ki je pretresala Ukrajino zadnje mesece, s pobegom predsednika Janukoviča končana, se vse bolj kaže, da se ta šele prav začenja. Kmalu po pobegu Janukoviča, za katerim je izdana mednarodna tiralica (menda se je zatekel v Rusijo), je na polotoku Krim, kjer živijo večinoma Rusi, postalo vse bolj napeto in proruski protestniki so začeli pozivati k priključitvi Rusiji. Krim je namreč najbolj »ruski del Ukrajine«, saj se tri četrtine tamkajšnjega prebivalstva izjavlja za Ruse. V Sevastopolu, kjer je že dvesto let ena najpomembnejših in največjih ruskih pomorskih baz, se jih za Ruse izjavlja devet od desetih prebivalcev. Prav zaradi tega ima Krim poseben status v Ukrajini. Krim je prišel pod rusko oblast konec osemnajstega stoletja, za časa carice Katarine Velike, ko so tam skoraj izključno živeli muslimanski krimski Tatari. A ruski carji so začeli razvijati pomorsko bazo v Sevastopolu kot sredstvo vojaško-političnega pritiska na Bospor in Dardanele ter na balkanske pokrajine pod turško nadoblastjo, kjer so živeli v glavnem pravoslavni kristjani. Z desetletji pospešenega naseljevanja Rusov na Krim, še posebno v Sevastopol in okolico, se je začela spreminjati sestava prebivalstva in okoli leta 1900 je bilo ruskega že več kot tatarskega. Leta 1944 je Stalin razglasil krimske Tatare za enega od »izdajalskih narodov« in vse prebivalstvo se je moralo izseliti praktično čez noč. V bistvu jim je bilo do konca sovjetskega režima prepovedano, da se vrnejo na Krim. S tem je postal polotok skoraj popolnoma rusificiran. Deset let po izgonu Tatarov je tedanji vodja Sovjetske zveze Nikita Hruščov Krim administrativno pripojil Ukrajini, a prebivalstvo je še vedno ostalo predvsem rusko. Po letu 1991 so se začeli vračati tudi nekateri potomci izgnanih Tatarov, vendar jih je danes glede na celotno sestavo komaj nekaj več kot deset odstotkov krimskega prebivalstva. Zaradi teh okoliščin si je Rusija ob razglastivi ukrajinske samostojnosti izsilila obljubo o prosti uporabi sevastopolske vojaške baze (in še nekaj drugih vojaških objektov v okolici), Ukrajina pa je morala Krimu priznati poseben status v svoji državi.  

Tržaška knjigarna (TK) je v likvidaciji. V središču Trsta in zadnji čas na Opčinah je ponujala slovensko literaturo, prevode, otroške knjige, priročnike in slovarje, zdaj pa se poslavlja. Kakšni so razlogi in ali se bo odprla nova knjigarna?

Že maja 2013 je Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ena od dveh krovnih slovenskih organizacij v Italiji, objavila sporočilo za javnost, v katerem je zapisala, da je splošna gospodarska kriza postavila v resno nevarnost nadaljnji obstoj in delovanje TK, edine slovenske knjigarne na Tržaškem, ter da lastniki tega trgovskega obrata in pomembnega kulturnega središča v Trstu v sedanjih razmerah ne morejo več nadaljevati dejavnosti, ki ustvarja vse večje primanjkljaje. »Kriza sredi devetdesetih let je zamajala manjšinski gospodarski sistem in s tem povezane tudi nekatere medijske, založniške in druge dejavnosti, med katerimi je bila tudi TK. Takrat je njeno vodenje in lastništvo prevzel zasebnik, ki je ob koncu leta 2008 odločil, da bo knjigarno prodal. Pred bojaznijo, da bi Slovenci izgubili edino slovensko knjigarno, je Jadranska finančna družba kljub negativnim splošnim gospodarskim kazalnikom od zasebnika knjigarno odkupila. S tem se je ohranila sredi mesta slovenska kulturna knjižna izpostava, ki pa doslej ni bila za razliko od drugih kulturnih sredin deležna javnih prispevkov, brez katerih bi v našem prostoru vidno zmanjšali ali celo ukinili marsikatero kulturno in drugo dejavnost. Po štirih letih upravljanja, ob sodelovanju TK s slovenskimi založbami in ob povečanem številu pobud za obiskovalce, pa se je izkazalo, da knjigarna izključno s tržne plati nima perspektive. V zadnjih letih so v TK zabeležili sistemske primanjkljaje, ki so dosegli višek v lanskem letu« (2012, op. p.), so zapisali v sporočilu za javnost v SKGZ.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)