Pasica
Pasica

Kdo ve, kakšno prihodnost čaka javni zavod RTV Hanzi Slovenija. Za nas, navadne državljane, verjetno ne bo prav svetla glede na to, kar nam pripravljajo.

Pred kratkim je nacionalna televizija ponavljala koncert pevskega zbora Perpetuum Jazzile. Ni slabo. A kaj, ko je šlo za ponovitev že videnega v najbolj gledanih terminih. Najbolj zanimivi so ogledi kakšnih parlamentarnih sej na tretjem programu. Ali pa recimo seje komisije za človekove pravice v državnem zboru, kjer je zagotovo največja »zvezdnica« tovarišica Majda (Bavcon) Potrata, ki bi morda lahko naučila slovenščine poslansko kolegico Lejlo Hercegovac. Pravzaprav je tu vloga televizije še najbolj nevtralna, ker se poslanci in drugi navzoči največkrat sami predstavijo takšni, kot so v resnici. Predvsem vsi tisti, ki težijo s proceduralnimi predlogi, da mi je včasih že kar slabo. Sicer pa je bil najodmevnejši nastop nekdanjega predsednika republike (in pred tem partije) Milana Kučana. Ups, zmotil sem se – Kučan je bil predsednik CK Zveze komunistov Slovenije, kar menda ni isto kot Komunistična partija Slovenije, pa tudi Služba državne varnosti ni isto kot Udba. Saj je že Janez Stanovnik v Cerknem pojasnil, kakšne zasluge je imel, da se je (samo)ukinila zloglasna VOS, ob tem pa zamolčal, da je omenjena organizacija dobila nadomestek z imenom Ozna. Ja, nekateri znajo dlakocepiti. Tudi Kučan, ki jo je po svojem partijskem referatu brž pobrisal iz dvorane. Je že vedel zakaj. Njegove poteze so povedale vse. Skrajna nervoza. Verjamem, da mu ni lahko, ker padajo okostnjaki tudi iz njegovih omar.

V vasi Sotto il Monte, nedaleč od Bergama, kjer se je leta 1881 rodil Angelo Roncalli, papež Janez XXIII. (1958−1963), prebiva 98-letni Loris Capovilla, v letih 1953−1963 osebni tajnik kardinala, potem papeža Roncallija. Letos januarja ga je papež Frančišek uvrstil med novoimenovane kardinale. Za sodelovanje pri vodenju Cerkve, njeni usmeritvi, njenem soočanju s sodobno problematiko je ob kardinalskih imenovanjih seveda v prvi vrsti pomembno vprašanje, kakšni ljudje, iz kakšnih okolij in kako osebno naravnani so poklicani v krog najožjih papeževih sodelavcev.

Frančišek je na presenečenje mnogih kardinalskemu zboru pridružil še tri upokojene škofe, »ki so se odlikovali s svojim služenjem Svetemu sedežu in Cerkvi«, med njimi starega Lorisa Capovillo. Ta monsinjor, ki je najbolj od blizu poznal Janeza XXIII., njegov duhovni profil in nagibe, je pred dnevi v pogovoru za časnik Eco di Bergamo izjavil, da je kardinal Bergoglio pri izbiranju novega imena razmišljal tudi, da bi se imenoval Janez XXIV.; s tem bi izkazal posebno spoštovanje do papeža Roncallija, ki je sklical II. vatikanski koncil in se v spominu ljudi zapisal kot »Janez dobri«. Po besedah nekdanjega papeževega tajnika sta si Janez XXIII. in Frančišek v marsičem »izredno podobna«. Vsekakor gre za zelo zgovorno in pomenljivo Frančiškovo potezo; tu ne gre samo za priznanje starčku Capovilli, ampak predvsem za poudarek, da želi Frančišek nadaljevati delovanje in smer, ki so jo začrtali že njegovi predhodniki predvsem od Janeza XXIII. naprej, ki pa razumljivo dobiva v novih okoliščinah vedno nove oblike in izraze.

Novi način izbire in izbor Patrie za nakup osemkolesnikov za potrebe Slovenske vojske je po letu 2004 očitno pretrgal utečene posle, v katerih so, kot kaže, preplačevali opremo zato, da je nekdo zaslužil.

Komisijo vodi Alenka Jeraj, poslanka SDS, ki je pretekli teden po zaslišanju prve priče, to je Marjana Senice, nekdanjega vodje proizvodnje v podjetju Sistemska tehnika iz Raven na Koroškem, ocenila, da se s tem pričanjem že potrjuje, da so bili v posle pri nakupih vojaških vozil 6x6 vpeti tudi nekateri vodilni politiki takrat vladajoče LDS. Na podlagi pričevanja je kot predsednica parlamentarne komisije še ocenila, da je očitno podoben način delovanja potekal tudi pri poslu za nakup oklepnikov 8x8, za katerega pa bo preiskovalna komisija še opravila zaslišanja in pregledala dokumentacijo, da to potrdi.

Drago Kos na Finskem

Parlamentarna komisija Krpan je Marjana Senico zasliševala precej dolgo in natančno, Senica pa je med drugim dejal, da je zgodbo o nakupu oklepnikov 8x8, bolj znano kot zadeva Patria, na Finsko nesel Drago Kos, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Na seji komisije pretekli teden je Senica govoril tudi o kasnejšem poslu med Patrio, Rotisom in ministrstvom za obrambo, predvsem o zaslišanju Kosa na Finskem pred približno petimi leti. Kos je Fincem tedaj izročil tudi nekaj dokazne dokumentacije. Za Senico je Kos, kot so pred leti poročali mediji, dejal, da je vodja logistike na obrambnem ministrstvu. Po njegovih besedah Senica in Patriin posrednik Hans Wolfgang Riedl nista bila le poslovna sodelavca, temveč sta si bila zelo blizu tudi kot prijatelja. Senica, ki se je na ministrstvu za obrambo zaposlil 1. decembra 2005, je to označil za neresnico in dejal, da je Riedla videl le enkrat v življenju, Kos pa ga je, kot je dejal, s svojimi izjavami diskvalificiral, kar se mu ne zdi pošteno. Senica bi pričakoval, da ga bo vsaj poklical in ga vprašal, kaj je res. Namesto tega je Kos na Finskem »govoril same pravljice«, kakor je to označil Senica. Predsednica komisije Alenka Jeraj je zato Senico vprašala, zakaj ga je Kos omenjal, Senica pa ji je odgovoril, da ga bo imela pred komisijo in naj ga takrat vpraša. Dodal je, da se je zaradi zgodbe znašel pod lupo preiskovalcev. Ti so pri njem opravili tudi hišno preiskavo, vendar iz preiskave na koncu ni bilo nič.

Predvojni mariborski župan dr. Alojzij Juvan je bil eden najuglednejših ne le Mariborčanov, ampak tudi Slovencev med obema vojnama, a ga je tako kot toliko drugih uspešnih, sposobnih in uglednih pod komunisti zadela »damnatio memoriae«.

Dr. Alojzij Juvan se je rodil 13. junija 1886 v Vačah pri Litiji kot šesti od desetih otrok v kmečki družini. Kot nadarjen otrok je s pomočjo Ravnikarjevega sklada lahko obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nato pa je študiral pravo; iz finančnih razlogov se je večkrat preselil z dunajske univerze na graško, pa zopet nazaj in končno doktoriral leta 1914. V študentskih letih je bil aktiven v več slovenskih katoliških kulturnih društvih, malce pa se je tudi ukvarjal s politko, ko je delal na politični agitaciji predvsem v domačem podeželskem delu Slovenije. Med podiplomskim študijem v letih 1913–1914 je delal tudi kot odvetniški pripravnik v Ljubljani in Mariboru.

Ob izbruhu prve svetovne vojne je kot rezervni oficirski pripravnik odšel na fronto, in sicer je bil dodeljen v četrti bosansko-hercegovski pehotni polk. Jeseni 1914 je bil na črnogorskem bojišču, kjer je napredoval najprej v rezervnega oficirja (poročnika) in nato leta 1916 še v rezervnega nadporočnika. Po zlomu črnogorske vojske so njegovo enoto poslali na italijansko bojišče, kjer pa je konec leta 1916 prišel v italijansko vojno ujetništvo, iz katerega se je vrnil šele spomladi 1919.

Po skoraj 30-letnem obdobju omejevanja prireje mleka v Evropski uniji bo s 1. aprilom 2015 nehal delovati uveljavljen sistem mlečnih kvot. Kaj to pomeni za prirejo mleka v Sloveniji, ki predstavlja najpomembnejšo kmetijsko panogo?

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bila odkupljena količina mleka v letu 2013 za več kot 3 odstotke manjša kot leto poprej. »Odkup slovenskih mlekarn se je zmanjšal še precej bolj: v letu 2013 so odkupile skoraj 8 odstotkov manj mleka kot leto prej,« ugotavljajo na SURS. Sicer pa količina odkupljenega mleka po mesecih nekoliko niha, saj se je odkup mleka v decembru 2013 v primerjavi z odkupom v decembru 2012 zmanjšal za skoraj 2 odstotka, v primerjavi z mesecem prej pa se je povečal za več kot 5 odstotkov. Na SURS razpolagajo tudi s podatki, naj bi se bil v primerjavi z letom poprej povečal delež maščob v mleku, medtem ko naj bi bil odstotek beljakovin nekoliko manjši. Glede na statistiko, ki jo vodi urad in vključuje posamezne kategorije, naj bi se bila kljub padcu prireje na letni ravni za 3 odstotke povečala proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov, ki pa se je v primerjavi s preteklim mesecem zmanjšala za skoraj 3 odstotke. »Letno povečanje proizvodnje fermentiranih mlečnih izdelkov za 3 odstotke je tudi največje povečanje med vsemi skupinami mlečnih izdelkov,« pojasnjujejo na SURS. Poleg fermentiranih mlečnih izdelkov naj bi se bila v zadnjem času nekoliko povečala tudi prireja konzumnega mleka. Ne na letni ravni, saj je bila prireja za več kot 4 odstotke manjša kot decembra 2012, ampak v primerjavi z mesecem poprej, ko je bila višja za 23 odstotkov. Kot kaže statistika, pa je v letu 2013 najbolj upadla proizvodnja masla, saj naj bi se bila v primerjavi z letom prej zmanjšala za več kot 11 odstotkov. Prav tako se je glede na leto 2012 zmanjšala proizvodnja sira, in to za več kot 9 odstotkov. Kot ugotavljajo na SURS, je bila za 4 odstotke manjša še proizvodnja smetane, čeprav naj bi je bili v zadnjem mesecu leta 2013 proizvedli za več kot 15 odstotkov več kot v novembru, v primerjavi z decembrom 2012 pa 13 odstotkov več. Nič kaj obetavni niso podatki pri proizvodnji mleka v prahu, saj naj bi bile slovenske mlekarne leta 2013 v primerjavi z letom prej proizvedle le dobro petino mleka v prahu. »Proizvodnja mleka v prahu v 2013 je bila manjša za več kot 79  odstotkov. Tudi v decembru je bila proizvodnja bistveno manjša tako od proizvodnje v mesecu prej kot od proizvodnje v decembru 2012,« ugotavljajo na statističnem uradu.

Dozoreva čas za vseljudski javni nastop. Razmere ne dovolijo več čakanja, teoretiziranja, moraliziranja, češ, bo že bolje.

Po letu dni malodušja, stokanja, pritoževanja in prevelike tolerance do raznovrstnih plenilcev je že čas, da se zdramimo iz sanjave otopelosti in se počasi dvignemo iz udobnega naslanjača. Razmere ne dovolijo več čakanja, teoretiziranja, moraliziranja ali naivne tolažbe, češ, bo že bolje. Naša kvaliteta življenja pada vsak dan; naše temeljne človekove pravice so kršene; naše socialno stanje je ob kartelu finančnih mogotcev sramotno šibko. In če ob tem lačni vse bolj agresivno trkajo na vrata, je to dovolj prepoznaven znak za alarm. Zakaj izkoriščani ne znamo v skupni nesreči stopiti skupaj in se zoperstaviti oblasti, ki nas potiska v totalno uničenje? Koliko časa bomo zbegano tavali sem in tja ter dovolili, da se oblast z nami poigrava in eksperimentira? Kje je naš vse bolj opevani slovenski značaj? (O tem je že marsikaj povedal časnikar, zgodovinar in pobudnik Civilne družbe za pravično Slovenijo Jože Možina.)

Zadnji čas je, da gremo na ulice in pokažemo svoje nestrinjanje. Pomislite, kaj vse si dovolijo naši oblastni mogočneži. Čeprav smo jih mi poklicali in izvolili, nam naše zaupanje vračajo z nenehnim zviševanjem najrazličnejših davkov, milijardnim zadolževanjem, brezposelnostjo, odpuščanjem z dela, materialno neenakostjo. Predvsem pa nas puščajo brez upanja na dostojno prihodnost.

Pogovarjali smo se s poslancem SDS in članom komisije DZ za človekove pravice Francem Breznikom, ki je komentiral najnovejše dogajanje v zvezi z razkrivanjem zločinov Udbe, predvsem pa nastop Milana Kučana na seji komisije.

Na zadnji seji komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti ste želeli vprašati Milana Kučana tudi o akciji Jambor, s katero je Udba spremljala Borisa Pahorja. Kaj točno bi ga vprašali?

Vprašal bi ga, ali se zaveda, da ga je SDV obvestila tudi o tej akciji tako kot o mnogih med letoma 1970 in 1990 ter kakšna so bila njegova takratna ravnanja, da bi vse to preprečil. Ali se zaveda, da je vsaj dvajset let sodeloval v politiki, ki je vodila in izdajala ukaze za delo SDV, saj je bil kot član kolektivnega organa tudi naredbodajalec večine operacij slovenskega dela SDV? Ali se kot pravnik zaveda, kaj pomeni v mednarodnem kazenskem pravu izraz »zločini proti človečnosti« v smeri preganjanja in uničevanja posameznikov na podlagi kulturnega, verskega ali političnega prepričanja? Ob teh temeljnih vprašanjih, kot je vprašanje človečnosti, ne more biti relativizma in ne more biti izgovorov, da obstaja »več resnic«. Kolikor so operacije SDV, ki smo jih obravnavali na komisiji za peticije in človekove pravice, potekale v smeri preganjanja in likvidacij posameznikov na podlagi političnega prepričanja, pa akcija Jambor odpira novo poglavje odkrivanja kaznivih dejanj proti človečnosti, in sicer v smeri preganjanja posameznikov na podlagi drugačnega kulturnega delovanja in ustvarjanja. O tej akciji, ki je imela za cilj pasivizacijo delovanja Borisa Pahorja, so bili prav tako obveščeni Kučan, Marinc, Šetinc, Stanič in drugi.

Predstavljamo zanimivo pripoved domačina Franca Župana z Javorovice (vas na pogorju Gorjancev, v kateri je takrat živelo okoli sto ljudi) o »slavni bitki« na Javorovici 16. marca 1944, kjer je bil 4. bataljon Cankarjeve brigade praktično uničen.

»Partizansko osvobodilno gibanje bi mi bilo zagotovo všeč, če se ne bi za njim skrivalo toliko neznank, nasilja in trpljenja. Na začetku vojne so bila v naši hiši partizanom vrata na stežaj odprta. Najedli so se, pogreli in odpočili. Tudi v njihovo torbo je bil večkrat priložen priboljšek iz zadimljenega sušilnika. Že ob koncu leta 1941 in na začetku 1942, ko se je osvobodilno gibanje spreminjalo v revolucijo, smo začutili, da partizanom nismo (ne smemo biti) več všeč. Boj za oblast je storil svoje: namesto proti okupatorju je slovenska partija usmerila svoj boj proti lastnemu narodu. Temu nasilju pa se je precejšen del slovenskega naroda uprl na edini mogoč način – oborožitev in upor. Moja dva starejša brata povsem razumem, da sta se takrat vključila v vrste braniteljev pred komunizmom (domobrancev) in ne napadalcev svojega lastnega naroda (partizanov). Moji odločitvi je botrovala tudi usoda mojega tasta, ki ga je partizansko partijsko sodstvo obsodilo najprej na smrt, nato pa na 20 let zapora. Kako naj v takih okoliščinah pristopim h komunistom?!

»Obtožbo razumem kot kristalno jasen napad na demokratičen dialog in na nadlegovanje mojega osebnega miru iz pozicije moči,« je v zagovoru pred preiskovalno sodnico dejal Vasko Simoniti, osumljen razžalitve Komisije za preprečevanje korupcije.

Slovenija je kot Ukrajina, ali kot je nedavno zapisal spletni publicist Tomaž Štih: »Še preden je Janukovič s pomočjo represivnega aparata in z izdatno rusko podporo iz politične tekme izločil opozicijsko voditeljico Julijo Timošenko, smo v Sloveniji poslali policijo nad neposlušnega in domnevno pedofilskega poslanca Magajno.« Štih je opozoril, da je nadlegovanje političnih nasprotnikov z uporabo represivnega aparata do popolnosti izpilila nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (LDS). V postopkih pred njeno policijo so se namreč znašli skoraj vsi opozicijski voditelji, ki jih je njena politična opcija smatrala za nevarne režimu. »Ni pomembno, da so si preganjani programsko povsem tuji in tudi politično nimajo veliko skupnega: kot denimo Žiga Turk, Franc Kangler, Janez Šušteršič, Zmago Jelinčič, Janez Janša, Zvonko Černač, Vasko Simoniti, Bernard Brščič in France Cukjati. Pomembneje je tisto, kar jim je skupno: potencial ogroziti absolutno oblast levice in obstoječe razmerje sil v državi in da nihče izmed njih ne pripada 'pravim',« opozarja Štih.

Tej logiki sledijo tudi državne oziroma paradržavne institucije, kot so na primer Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Računsko sodišče RS (RS) in Informacijski pooblaščenec (IP). In ker je levica s kratkimi presledki na oblasti že 60 let, je ohranila vzvode ter celo iste ljudi v represivnih organih iz obdobja totalitarnega sistema. Po zgledu Janukoviča pravno državo zlorablja za pregon politične opozicije. »Če k temu dodate reden odtok informacij v časopise, ki pripadajo tej isti politični opciji, in to v politično najbolj primernih trenutkih, je sestavljanka zložena,« je jasen Štih.

Evropska komisija je Sloveniji ustavila izplačilo 185 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz iztekajočega se obdobja 2007−2013, namenjenih za ceste, vodovode in javne zgradbe, v letu 2014 je ogroženo črpanje skoraj milijarde evrov iz EU.

Evropska komisija je Slovenijo v dopisu z dne 6. marca 2014 seznanila, da je zaradi odkritih nepravilnosti in sistemskih napak zamrznila vsa izplačila, ki bi jih v prihodnjih mesecih za sofinanciranje projektov prejel slovenski proračun iz dveh operativnih programov, in sicer Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih programov in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Na podlagi tega dopisa je ogrožena skoraj milijarda evrov, ki so planirani za črpanje v letu 2014.

Kaj je razlog za ustavitev plačil?

Za tako strog ukrep se je Evropska komisija odločila po reviziji, ki jo je v Sloveniji opravljala med 14. in 18. oktobrom 2013, in po pripravi osnutka revizijskega poročila, ki ga je izdala 15. januarja 2014. Evropska komisija je namreč revidirala posamezne projekte, ki so jih sicer pregledali že slovenski pristojni organi. Gre za projekte, ki so prejeli sredstva iz kohezijskega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj, ter njihove izdatke, prijavljene v letu 2012. Razloge za ustavitev plačil Evropske komisije lahko po naših podatkih strnemo v tri točke. Prva je ugotovitev komisije, da ima Slovenija diskriminatorno zakonodajo na področju nadzora nad gradbenimi projekti. Ta namreč določa, da mora biti tisti, ki izvaja nadzor nad gradbenimi projekti, član Inženirske zbornice Slovenije, kar je diskriminatorno do tujih ponudnikov teh storitev. Drugi očitek se nanaša na Urad RS za nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem finančnega ministrstva. Temu namreč očitajo, da pri revizijah projektov ni znal izdelati takšnega vzorca upravičencev, ki bi omogočal odkrivanje nepravilnosti. Tretji očitek pa se nanaša na organ upravljanja evropskih sredstev, kar je bilo v zadnjih letih ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Očitajo mu, da jim ne deluje sistem nadzora (prvostopenjske kontrole), zato nastajajo nepravilnosti.

Veliko je dokazov, kako si totalitarna oblast podreja sodno vejo oblasti v izključno korist ideološkega enoumja.

Vrhunski pravni strokovnjak dr. Lovro Šturm je opozoril, da imamo v Sloveniji še vedno sodno vejo oblasti, ki se v bistvu ne razlikuje od pretekle jugoslovansko-sovjetske prakse, še posebno na kazenskopravnem področju. Spomnil nas je tudi na besede predsednika goriškega okrožnega sodišča Borisa Sartorija (Žnidaršiča?) v letu 1950 o vlogi pravosodja: »Pravosodna funkcija kot del enotne ljudske oblasti je zelo pomembna v prehodni dobi iz kapitalizma v socializem, to je v dobi diktature proletariata, ko je naperjena OST SILE DRŽAVNE OBLASTI PROTI TISTIM ELEMENTOM, KI SKUŠAJO PREPREČITI ALI OVIRATI NAŠ RAZVOJ V SOCIALIZEM … Sodišča so tudi eden od organov ljudske oblasti, ki zadajajo udarce po liniji kazenskega sodstva izkoriščevalskim elementom in škodljivcem vseh vrst …« Naša sodišča so torej a priori naperjena proti vsem tistim, ki drugače razmišljajo od komunistov, to se pravi proti vsem demokratom različnih pogledov, ki niso v skladu z zločinsko ideologijo znanih socializmov. Nedvomno te besede tudi danes upošteva večina »uglednih« sodnikov in tožilcev v poosamosvojitveni Sloveniji, kjer je vsakdo kriv že na podlagi »nepravilne« politične opredelitve.

»Osemnajstega avgusta 1993 je na ljubljanskem letališču pristalo letalo Adrie, na katerem je bil med drugimi potniki tudi človek z lažnimi dokumenti. Njegovo pravo ime je bilo Radenko Radojčić, nekoč arhivar v CK ZKH in med letoma 1988 in 1992 pomemben sodelavec, agent in nato funkcionar varnostne službe JLA na področju propagandne aktivnosti s kodnim imenom Ljudevit, član posebne skupine Opera, med drugim udeleženec akcije Labrador, s katero je Beograd skušal zrušiti politično vodstvo Republike Hrvaške.
Na letališču v Ljubljani ga je pričakal vodja obveščevalnega oddelka ministrstva za obrambo Tone Peinkiher, enako kot Radojčić človek z dvojnim življenjem. Pri nekdanji Udbi, zakrinkani v kriminalistično policijo, je bil tajni sodelavec pod imenom Taksist. Radojčića je nastanil v službenem stanovanju ministrstva na Rojčevi ulici v Ljubljani, v katerem je ostal do 15. marca 1994. Peinkiherju je izročil 120 mikrofilmov iz arhiva jugoslovanske vojaške varnostne službe (v nadaljevanju KOS). Peinkiher o bivanju Radojčiča, stikih z njim in prijetih mikrofilmih ni obvestil svojih nadrejenih.
Peinkiher je sredi septembra 1993 Radojčiču povedal, da se sestaja z Milanom Kučanom ter novinarji Mladine, in mu naročil, naj pripravi načrt za odstranitev ministra za obrambo Janeza Janše. Radojčič je privolil in nastal je načrt, katerega uresničitev je v Sloveniji že 20 let znana kot afera Depala vas.«
(Janez Janša je v dopolnjeni knjigi Okopi razkril, kako je tranzicijska levica pod vodstvom Milana Kučana za obračun z njim angažirala nekdanjega agenta KOS.)

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)