Rudolf Maister je bil eden redkih Slovencev, ki je razumel pojem realna politika. V skladu s tem je tudi ravnal v pravem času na pravem mestu in zaradi tega je postal Maribor slovensko mesto. Očitno pa se Slovenci iz tega primera nismo veliko naučili.

V soboto smo zaznamovali 140. obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra, ki je s svojimi borci leta 1918 preprečil priključitev Maribora Avstriji. V Ljubljani pa so že dan pred tem, v petek, odprli razstavo o Maistru in se mu poklonili pri njegovem spomeniku na Trgu OF in pred ministrstvom za obrambo. V steklenem atriju ljubljanske mestne hiše so v petek ob 11. uri odprli razstavo o generalu Rudolfu Maistru in borcih za severno mejo, ki sta jo ob 140. obletnici njegovega rojstva postavila Vojaški muzej Slovenske vojske in Društvo generala Maistra Ljubljana. Delegacije ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, mestne občine Ljubljana in Društva generala Maistra Ljubljana pa so uro pozneje položile vence k spomeniku generala Maistra na Trgu OF, zatem pa so vence položili tudi pred ministrstvom za obrambo. Proslava ob obletnici rojstva Rudolfa Maistra je v njegovem rojstnem mestu Kamniku potekala v nedeljo popoldne, na njej pa je sodelovala tudi častna enota Slovenske vojske. Manjšo proslavo so že prejšnjo sredo pripravili tudi učenci Osnovne šole Toma Brejca Kamnik in Glasbene šole Kamnik, dan pred tem pa so na Osnovni šoli 27. julij odprli fotografsko razstavo o Maistru.

Neopazna vojaška kariera

Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku kot najmlajši sin finančnega uslužbenca Franca Maistra in Frančiške, rojene Tomšič. Očetova družina se je na Ptuju ukvarjala s pečarstvom, po materini strani pa je bila družina kmečka, vendar je njen oče postal poštni uradnik v Trebnjem na Dolenjskem. Rudolf je kmalu izgubil brata in očeta.

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, namenjen ozaveščanju glede vloge gozdov za socialno, okoljsko, ekonomsko in kulturno blaginjo. Nas je v Sloveniji ujma ozavestila?

                                                                                   

Slovenija slovi po svoji gozdnatosti, vendar se mnogi tega naravnega bogastva vse do nedavne katastrofe niso prav dobro zavedali. Ob mednarodnem dnevu so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) javnost seznanili o poteku sanacije poškodovanih gozdov, ki jih je v začetku februarja prizadel žled. »Podoba gozdov okoli nas se lahko z naravno ujmo popolnoma spremeni, posledice pa so dolgoročne in vplivajo na celotno slovensko družbo,« opozarjajo na zavodu, kjer zagotavljajo, da aktivnosti pri sanaciji poškodovanih gozdov tečejo na vseh območjih, ki so bila poškodovana po žledu, razen v nekaterih visokogorskih predelih z visoko snežno odejo.

Ocena škode

V naravni katastrofi naj bi bilo tako poškodovanih kar 40 odstotkov gozdov v Sloveniji. Pristojni so količine poškodovanega lesa na podlagi terenskih ogledov ocenili na 7 milijonov kubičnih metrov, med katerimi je 31 odstotkov iglavcev in 69 odstotkov listavcev. Na ZGS razpolagajo s podatki, da je škode v slovenskih gozdovih za okrog 194 milijonov evrov. »V njeno oceno pa so zajeti škoda zaradi razvrednotenja lesne mase, ki je bila poškodovana, dodatni stroški pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, ocena izpada prirastka, stroški obnove gozda po poseku, stroški dodatnih negovalnih in preventivno varstvenih del v gozdovih, stroški za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic oziroma vlak in stroški za njihovo sanacijo,« naštevajo na zavodu. Sicer pa se sečnja listavcev usmerja na najbolj kakovostne gozdne lesne sortimente in najbolj poškodovana drevesa, medtem ko naj bi manj poškodovana drevesa lahko še nekaj časa ostala v gozdu. »Takšen ukrep je alternativa precej dragemu skladiščenju v skladiščih lesa. S tem želimo ohraniti kakovost in vrednost lesa ter zmanjšati negativni vpliv velike ponudbe lesa na trgu na njegovo ceno,« pravijo pristojni.

Konec preteklega tedna je Ustavno sodišče Republike Slovenije soglasno razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki ga je izsilila vlada Alenke Bratušek, in določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na obdavčitev.

Soglasno odločitev ustavnih sodnikov so pozdravili tako v Združenju občin Slovenije kot v Skupnosti občin Slovenije. Občinska vodstva pa so že napovedala, da bodo imetnikom nepremičnin začeli pošiljati obvestila o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, kot je bilo to urejeno doslej.

Občinski vir (spet) zagotovljen

Slovenske občine so lani skupno pobrale 192 milijonov evrov nadomestil za stavbna zemljišča. Z novim davkom, če ga ustavno sodišče ne bi soglasno razveljavilo, bi letos prejeli prav toliko, v državni proračun pa bi lastniki nepremičnin plačali še dodatnih 205 milijonov evrov, kakor je navedeno v proračunu za leto 2013. Zdaj iz tega ne bo nič, davek na nepremičnine je protiustaven, občine pa so že začele pošiljati obvestila o odmeri davka po obstoječem sistemu, po katerem bo ta nekajkrat nižji od tistega, ki bi veljal, če ustavni sodniki ne bi »ukrepali«.

V Združenju občin Slovenije, ki ga vodi Robert Smrdelj, župan občine Pivka, vanj pa je vključenih 143 občin (od 211), so soglasno odločitev sodišča pozdravili in zapisali, da ugotavljajo, da so sodniki pritrdili njihovim razlogom, da je zakon o davku na nepremičnine neskladen s 14., 25., 140. in 142. členom Ustave RS. Prepričani so, da so ti argumenti s področja lokalne samouprave pomembno vplivali na odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi zakon o celoti. Nadalje so spomnili, da so, ker je zakon o davku na nepremičnine razveljavljen, spet v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek na premoženje.

V času, ko Putin steguje prste po Ukrajini, se velja vprašati, koliko je nekdanja Sovjetska zveza navzoča v Sloveniji.

»Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti.« Tako nekako se je prepevalo po drugi svetovni vojni do leta 1948, ko je prišlo do preloma med Titom in Stalinom, kar pa ni pomenilo preloma s totalitarizmom. »Princip je isti, sve su ostalo nianse,« v neki svoji stari popevki (o petelinu, pa ne o rdečem, ampak pravem) prepeva srbski glasbenik Đorđe Balašević. Očitno ostaja dediščina sovjetskega imperija pri nas navzoča tudi po letu 1990 in ne bi nas smelo presenetiti, če bi se verz o sovjetski Sloveniji pojavil na proslavi ob dnevu upora, ki bo znova v Stožicah. Tam, kjer smo že lani lahko občudovali prvovrstno ikonografijo rdeče ideologije. Težava je le v tem, kako spraviti veliko Sovjetsko zvezo (danes Rusijo, ki se je povečala še za Krim) v majhno Slovenijo. Retorično vprašanje, ki spominja na znamenite krogce večno pozitivne Maše Kociper.

Potrebujete še kakšen dokaz, kako v Sloveniji gojimo »svetlo tradicijo« kolhozništva kot ene od pridobitev revolucije? Poglejmo primer. Nedavno je predsednik republike Borut Pahor skupaj z izbirno komisijo poskrbel za škandal z izbiro novega predsednika protikorupcijske komisije, saj je na to funkcijo postavil odvetnika druge lige, ki je bil še nedavno strankarsko »pozitiven«, v mlajših letih pa lokalni partijski sekretar. Veliko hrupa in težkih besed je padlo na Pahorjev račun tudi iz tranzicijske levice. A znova se je pokazala resničnost znanega gesla: Tresla se je gora, rodila se je miš. O Štefancu se komaj še kaj govori, morda tudi zato, ker je medtem dvignila precej prahu tudi Alenka Trop Skaza. Njen ministrski staž je bil še krajši kot pontifikat papeža Janeza Pavla I., ki je Cerkev vodil 33 dni.

Glavni projekt vlade Alenke Bratušek in vladne koalicije PS, SD, DL in DeSUS se je v petek podrl kot hišica iz kart oziroma strmoglavil skoraj navpično kot letalo. Od njega ni ostalo dobesedno nič. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo celoten zakon o davku na nepremičnine. V neskladju z ustavo so njegove temeljne določbe, brez katerih zakona ni mogoče izvrševati. Do drugačne ureditve obdavčenja nepremičnin se uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej, je na ustni razglasitvi sodbe dejal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. S tem je bila namera vlade, da prek pretirano visokega nepremičninskega davka napolni vse bolj prazno državno blagajno, pokopana. Za vlado torej popoln fiasko, saj niso bili razveljavljeni samo manjši deli zakona, kot se je to zgodilo v primeru Janševega zakona o uravnoteženju javnih financ, ampak je padel nepremičninski zakon v celoti, s tem pa tudi načrtovani prihodki. Nadomestilo za to Bratuškova in minister Čufer spet vidita v višjih davkih …

To kaže, da imamo na oblasti ljudi, ki niti približno niso kos svojemu položaju. Na mestu predsednice vlade imamo osebo, ki je še pred leti kot državna uradnica razlagala, kako bi bilo super, če bi postala članica kakšnega nadzornega sveta banke. Da bi vlekla sejnine. To je bil njen življenjski cilj. Leta 2009 ji je uspelo, saj se je zavihtela v nadzorni svet NKBM. In rezultat? V času njenega »nadzorovanja« je začela banka toniti. Nedavno jo je bilo treba skupaj z NLB, Abanko in še nekaterimi drugimi bankami z davkoplačevalskim denarjem sanirati. Vse bolj jasno pa postaja, da je bila ta sanacija le delna in da bo kmalu treba v državne banke spet metati denar. Da o diletantski magistrski nalogi Bratuškove, ki jo je naredila na Dolančevi fakulteti, na tem mestu sploh ne govorimo. Po spletu izrednih in nenavadnih dogodkov, ki smo jim bili priče konec 2012 in v začetku 2013 z udbomafijskimi vstajami, zmanipuliranim poročilom KPK in virantovanjem, ji je ob soglasju botrov iz ozadja uspelo neverjetno − postala je predsednica vlade. Pri tem ji je šlo na roko, da je podedovala dobro dediščino prejšnje vlade, ki je izvedla ključne varčevalne ukrepe ter pripravila program sanacije bank in upravljanja državnega premoženja.

Po dolgih letih prizadevanj bo Grahovo pri Cerknici končno dobilo spomenik, na katerem bodo napisale žrtve, ki jih je povzročila komunistična revolucija. Levičarje je strah, da bo spomenik pričal o njihovih zločinih.

Grahovo pri Cerknici je eden od mnogih krajev, ki so med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo doživeli hudo uničenje. Uničevalci so bili seveda partizani.

»Očiščena« Slovenija

Po demokratizaciji Slovenije je društvo Nova slovenska zaveza (NSZ) v mnogih župnijah po Dolenjskem, Notranjskem in tudi deloma na Gorenjskem pomagalo postaviti t. i. farne spominske plošče oziroma spomenike, na katerih so napisana imena žrtev revolucionarnega nasilja. Veliko vlogo pri postavljanju teh spomenikov so imeli domačini, ki so zbirali imena in na koncu organizirali postavitev spomenika. Ponekod pa NSZ takšnih ljudi ni mogla najti. Zakaj ne? Ker so komunisti po vojni in revoluciji območje tako »počistili« in prestrašili, da takšnih ljudi tam ni. Zato je NSZ že pred desetletjem v takšnih krajih začela sama organizirati zbiranje imen in postavitev spomenikov.

Sedemdesetletni odmev uničevanja

Grahovo bo tako pri postavitvi spomenika žrtvam revolucije prišlo na vrsto na koncu. Razlogov za to je več. Prvega sem že omenil. Danes v Grahovem ni ljudi, ki bi jih zamolčane žrtve revolucionarnega nasilja toliko zanimale, da bi jim postavili spomenik z imeni.

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena, ugotavlja Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) v poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2013. Opozarjajo na povečane politične pritiske na novinarje kakor tudi njihov poslabšani gmotni položaj.

Začnimo z zadnjim medijskim škandalom. Spletni portal Požareport je poročal, da je premierka Alenka Bratušek s pritiskom na lastnike Planet TV dosegla, da so umaknili težko pričakovani dokumentarni film Maske demokracije. Tega bi morala komercialna televizija Planet TV predvajati v nedeljo, 30. marca, ob 21.30. A kot je bilo razvidno iz napovednika, so najprej prestavili termin, kasneje, pol ure pred začetkom oddaje, pa sporočili naslednje: »Ob 22. uri bo medtem zaradi spremembe programa na sporedu biografska drama iskanje Bobbyja Fischerja (Searching for Bobby Fischer), ki ima na IMDb oceno 7.6. Hvala za razumevanje.« Škandal, za katerega mora slišati vsa demokratična Evropa, saj gre za eno najbolj brutalnih cenzur znotraj slovenskih medijev v zadnjih dvajsetih letih!

Cenzura govori!

Požareport je že dan pred predvajanjem omenjenega dokumentarca opozoril, da je njegov umik in cenzuro ukazal novi regijski direktor grške medijske korporacije Antenna Group Peter Smith. Res je bil napisan na sporedu še v nedeljo, a so ga umaknili v bunker že dan prej, kar se je izkazalo za resničen podatek. Maske demokracije je prvi del televizijske serije o tranziciji nekdanjih komunističnih držav, ki je nastajal pod režisersko taktirko Igorja Prodnika, nekdanjega direktorja Vibe filma, in producenta Tomislava Cegnarja, pri snemanju filma pa naj bi bili sodelovali tudi ustvarjalci iz Združenih držav Amerike, Ukrajine in še nekaterih drugih držav. O dokumentarcu Maske demokracije in (ne)predvajanju na Planet TV so se razpisali tudi drugi slovenski mediji. Serijo naj bi predvajala grška medijska korporacija Antenna Group, in sicer na vseh televizijah, ki sodijo v njeno medijsko mrežo. Tako je nosilec avtorskih pravic za Slovenijo, podjetje Nova obzorja, podpisal pogodbo s Planet TV oziroma družbo Antenna SL o predvajanju dokumentarca. Potem ko je dokumentarec že mesec dni »ležal« na policah Planet TV, sta v Slovenijo pripotovala novi direktor Antenna Group za jugovzhodno Evropo Peter Smith in eden od lastnikov grške korporacije Theodore Kyriakou, in prišlo je do nenavadnih zapletov.

V državni NLB, kjer so odpustili 700 zaposlenih, zapirajo poslovalnice, umikajo bankomate, kjer je vodstvo pod sumi korupcije, so si privoščili še eno velikih korupcijskih tveganj: novinarja Roka Praprotnika so zaposlili na delovnem mestu, za katerega so potrebne desetletne izkušnje v bančništvu.

Rok Praprotnik, nekdanji novinar in namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je dobil sanjsko službo. Vodstvo Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v državni lasti, ga je »izbralo« za direktorja Centra za skladnost poslovanja v NLB. Gre za delovno mesto, na katerega v vseh resnejših bankah, kar pa NLB očitno ni, imenujejo človeka z desetletnimi izkušnjami na bančnem in finančnem področju. Teh pač Praprotnik kot nekdanji novinar Dela in Dnevnika nima. Ima pa nedvomno »pravilne politične reference«.

V javnosti prezrte Türkove napovedi

Praprotnik je bil kot novinar »zadolžen« za diskreditacijo Janeza Janše, predsednika SDS, nekdanjega predsednika vlade in nekdanjega predsedujočega Svetu EU. Leta 2008 je spremljal tudi afero Patria in poročal neposredno iz Finske, s čimer si je nedvomno pridobil ključne reference za položaj v KPK. Spomnimo. Za položaj namestnika predsednika KPK ga je imenoval takratni predsednik države Danilo Türk, tovrstnemu političnemu kadrovanju leta 2010 pa se je uprl ekonomist Jože Končan, ki je bil imenovan kot tretji član vodilnega senata KPK. Končan je takrat dejal, da sta preostala člana komisije, Goran Klemenčič kot predsednik in Rok Praprotnik kot eden od dveh namestnikov, v očeh javnosti zelo politično profilirana in da ju širša javnost sprejema zelo bipolarno.

Politične in gospodarske razmere v državi se poslabšujejo, čeprav je mogoče zaznati tudi pozitivne novice. Med njimi je zagotovo ta, da je v petek Ustavno sodišče RS v celoti razveljavilo zakon o davku na nepremičnine.

Davek, ki je povzročal veliko hude krvi in nepregledne vrste na enotah geodetske uprave, je zdaj že zgodovina in hkrati tudi poduk tako vladi kot državljanom. Premierka Alenka Bratušek je ob novici ravnala predvidljivo – najprej je krivdo za padec zakona pripisala opoziciji, češ da je zakon nastal na podlagi zakona o vrednotenju nepremičnin iz leta 2006, ko je bila na oblasti desnosredinska vlada, nato pa napovedala dvig stopnje DDV in s tem novo ropanje državljanov. S tem se postavlja vprašanje, koliko oblastne arogance bo še potrebne, da bo prišlo do izbruha množičnih demonstracij.

Alenka proti Alenki

»Plagiatorska« premierka je v preteklem tednu doživela kar dva velika udarca. Najprej je s funkcije ministrice za zdravje po manj kot mesecu dnu (natančneje po 28 dneh) odstopila Alenka Trop Skaza, »uradno« zaradi kolizije interesov, ker naj bi podjetje njenega moža dobilo posel pri graditvi novomeške urgence. Vendar to ni vsa resnica. Da je njen mož podjetnik in da sodeluje pri zdravstvenih projektih, se je vedelo že prej, Trop Skazova pa bi že pred prevzemom funkcije lahko ugotovila, da bo morala podrediti svoje politične ambicije družinskemu podjetju ali pa družinske posle postaviti na tnalo politike. Kakorkoli že, očitno je šlo pri tem za nepremišljeno potezo obeh Alenk: tako premierke kot sedaj že nekdanje ministrice za zdravje, ki je nasledila Tomaža Gantarja (vendar pa je imelo vmes ministrstvo za zdravje »izpraznjen sedež«, podobno kot sedaj ljubljanska in mariborska nadškofija). Zanimivo je, da je Alenka Trop Skaza omenjala pritiske, ni pa jasno, kdo naj bi jih izvajal – ali premierka ali morda celo lobisti (znano je, da je t. i. Zemljaričev krog precej vpliven na področju zdravstva).

Republiko Slovenijo je pokopala dolgotrajna vladavina tranzicijske levice in Kučanov nacionalni interes po meri tajkunov.

Za reševanje bank v večinski državni lasti smo davkoplačevalci doslej namenili že skoraj pet milijard evrov, na vidiku pa sta še najmanj dve dokapitalizaciji, to sta pomoč Gorenjski banki in Banki Celje. Poleg tega smo 435 milijonov evrov namenili dvema tajkunskima bankama v zasebni lasti, to sta Probanka in Factor banka. Z dodatnimi 200 milijoni evrov pa je vlada okrepila Družbo za upravljanje terjatev bank, t. i. slabo banko.

Večji del tega se je zgodil ob koncu leta 2013, vladajoča koalicija pa je za to dodatno zadolžila slovensko državo. V letu 2014 bomo samo za obresti na posojila plačali več kot milijardo evrov oziroma sedmino vseh prihodkov, ki se prek davkov in prispevkov letno natečejo v državni proračun.

Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek pravzaprav ne počne nič drugega, kot da nas dodatno zadolžuje. Lani je bilo novih dolgov okrog 8 milijard evrov, letos jih bo znova skoraj toliko. To pomeni, da bomo na 16 milijard evrov podlage, kolikor je znašal dolg po odhodu vlade Boruta Pahorja, v samo dveh letih pridelali še vsaj toliko novega dolga. V letu 2014 zapadejo v odplačilo okrog štiri milijarde evrov posojila, ki ga je kljub vsem opozorilom, naj tega ne počne, leta 2009 najela Pahorjeva vlada, ko je finančno ministrstvo vodil Franc Križanič iz Socialnih demokratov. Takrat so s sposojenim denarjem subvencionirali podjetja z izgovorom, da s tem ohranjajo delovna mesta, namesto da bi iskali ukrepe za izhod iz gospodarske krize, ki je zajela tudi Slovenijo. Z delovnimi mesti ni bilo nič, po nekaterih podatkih jih je v zadnjih petih letih izginilo 110 tisoč, brezposelnost pa se je po letu 2008 več kot podvojila.

V tedniku Demokracija smo že poročali, da je konec minulega leta v samozaložbi izšla knjiga Franceta Cukjatija Od kod in kam? s podnaslovom Človekova bivanjska usmerjenost. Gre za knjižno izdajo avtorjevega diplomskega dela iz Nemčije.

France Cukjati (1943) je namreč po študiju gradbeništva vstopil v jezuitski red ter študiral filozofijo in teologijo na teoloških šolah v Zagrebu in Frankfurtu. Potem ko je zapustil jezuitski red, pa je končal še študij medicine in začel z delom v zdravstvu. Največji del kariere je preživel na Vrhniki, kjer je bil med drugim direktor zdravstvenega doma, sodeloval pa je tudi pri ustanavljanju zdravniške zbornice. Leta 2000 se je prvič vključil v politično dogajanje, ko je postal v Bajukovi vladi državni sekretar za osnovno zdravstvo na tedanjem ministrstvu za zdravje (tedaj ga je vodil Andrej Bručan). Istega leta je uspešno kandidiral za poslanca na listi SDS, zatem je bil še dvakrat izvoljen v državni zbor. Med drugim je bil vodja poslanske skupine SDS, predsednik državnega zbora in v svojem zadnjem mandatu podpredsednik DZ. Je predsednik sveta SDS in član predsedstva Zbora za republiko.

Človekova bivanjska usmerjenost

Knjiga s poetičnim naslovom Od kod in kam? je knjižna izdaja avtorjevega diplomskega dela ob koncu filozofsko-teološkega študija v Frankfurtu leta 1973. Zanimivo je, da je od diplomskega dela pa do knjižne izdaje minilo simboličnih štirideset let. Sama vsebina se nanaša na fenomen, ki ga avtor imenuje »človekova bivanjska usmerjenost« (ČBU). Gre za nekakšno filozofsko-psihološko-teološko razpravo, ki je v osnovi antropološka: nanaša se na človeka kot bitje, ki ima že po naravi vgrajeno potrebo po globljem osmišljanju svojega bivanja. Človek se namreč ne more zadovoljiti le z rutino vsakdanjega življenja, pač pa potrebuje nekaj več.

Na vrhu EPP je bilo slišati zanimivo paralelo med sodnikom Krivoručkom iz procesa Navalni in sodnico Barbaro Klajnšek iz procesa Patria.

Voditelji evropskih držav in opozicijski voditelji iz EPP so se pretekli teden na vrhu pripravljali na zasedanje Evropskega sveta. Srečanje je gostil Joseph Daul, predsednik EPP, potekalo pa je v navzočnosti kandidata EPP za Evropsko komisijo Jean-Clauda Junckerja, predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya. Slovenijo je zastopal predsednik SDS Janez Janša.

Na zasedanju je Janša med drugim tvitnil, da je v razpravi slišal zanimivo paralelo med sodnikom Krivoručkom iz procesa Navalni in sodnico Barbaro Klajnšek iz procesa Patria. Janša je ob tem pripisal, da Krivoručka najdemo na t. i. seznamu Magnitski. To je seznam 32 ruskih uradnikov, ki sodelujejo v primeru umora ruskega odvetnika Sergeja Magnitskega. Kot je znano, se nekateri evropski poslanci zavzemajo, da bi EU morala vsem omenjenim uradnikom s seznama prepovedati vizume in zamrznitev premoženja v EU. Spomnimo. Odvetnika Sergeja Magnitskega so v moskovskem zaporu, izčrpanega in bolnega, zverinsko pretepli do smrti. Umorili so ga zato, ker je odkril krajo 230 milijonov dolarjev, ki so jih ruski davčni uradniki ukradli ruski državi. Zaradi kraje denarja in umora Sergeja Magnitskega ni bil doslej kaznovan še nihče. Magnitski je bil umorjen novembra 2009.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)