Pasica
Pasica

Politične in gospodarske razmere v državi se poslabšujejo, čeprav je mogoče zaznati tudi pozitivne novice. Med njimi je zagotovo ta, da je v petek Ustavno sodišče RS v celoti razveljavilo zakon o davku na nepremičnine.

Davek, ki je povzročal veliko hude krvi in nepregledne vrste na enotah geodetske uprave, je zdaj že zgodovina in hkrati tudi poduk tako vladi kot državljanom. Premierka Alenka Bratušek je ob novici ravnala predvidljivo – najprej je krivdo za padec zakona pripisala opoziciji, češ da je zakon nastal na podlagi zakona o vrednotenju nepremičnin iz leta 2006, ko je bila na oblasti desnosredinska vlada, nato pa napovedala dvig stopnje DDV in s tem novo ropanje državljanov. S tem se postavlja vprašanje, koliko oblastne arogance bo še potrebne, da bo prišlo do izbruha množičnih demonstracij.

Alenka proti Alenki

»Plagiatorska« premierka je v preteklem tednu doživela kar dva velika udarca. Najprej je s funkcije ministrice za zdravje po manj kot mesecu dnu (natančneje po 28 dneh) odstopila Alenka Trop Skaza, »uradno« zaradi kolizije interesov, ker naj bi podjetje njenega moža dobilo posel pri graditvi novomeške urgence. Vendar to ni vsa resnica. Da je njen mož podjetnik in da sodeluje pri zdravstvenih projektih, se je vedelo že prej, Trop Skazova pa bi že pred prevzemom funkcije lahko ugotovila, da bo morala podrediti svoje politične ambicije družinskemu podjetju ali pa družinske posle postaviti na tnalo politike. Kakorkoli že, očitno je šlo pri tem za nepremišljeno potezo obeh Alenk: tako premierke kot sedaj že nekdanje ministrice za zdravje, ki je nasledila Tomaža Gantarja (vendar pa je imelo vmes ministrstvo za zdravje »izpraznjen sedež«, podobno kot sedaj ljubljanska in mariborska nadškofija). Zanimivo je, da je Alenka Trop Skaza omenjala pritiske, ni pa jasno, kdo naj bi jih izvajal – ali premierka ali morda celo lobisti (znano je, da je t. i. Zemljaričev krog precej vpliven na področju zdravstva).

Republiko Slovenijo je pokopala dolgotrajna vladavina tranzicijske levice in Kučanov nacionalni interes po meri tajkunov.

Za reševanje bank v večinski državni lasti smo davkoplačevalci doslej namenili že skoraj pet milijard evrov, na vidiku pa sta še najmanj dve dokapitalizaciji, to sta pomoč Gorenjski banki in Banki Celje. Poleg tega smo 435 milijonov evrov namenili dvema tajkunskima bankama v zasebni lasti, to sta Probanka in Factor banka. Z dodatnimi 200 milijoni evrov pa je vlada okrepila Družbo za upravljanje terjatev bank, t. i. slabo banko.

Večji del tega se je zgodil ob koncu leta 2013, vladajoča koalicija pa je za to dodatno zadolžila slovensko državo. V letu 2014 bomo samo za obresti na posojila plačali več kot milijardo evrov oziroma sedmino vseh prihodkov, ki se prek davkov in prispevkov letno natečejo v državni proračun.

Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek pravzaprav ne počne nič drugega, kot da nas dodatno zadolžuje. Lani je bilo novih dolgov okrog 8 milijard evrov, letos jih bo znova skoraj toliko. To pomeni, da bomo na 16 milijard evrov podlage, kolikor je znašal dolg po odhodu vlade Boruta Pahorja, v samo dveh letih pridelali še vsaj toliko novega dolga. V letu 2014 zapadejo v odplačilo okrog štiri milijarde evrov posojila, ki ga je kljub vsem opozorilom, naj tega ne počne, leta 2009 najela Pahorjeva vlada, ko je finančno ministrstvo vodil Franc Križanič iz Socialnih demokratov. Takrat so s sposojenim denarjem subvencionirali podjetja z izgovorom, da s tem ohranjajo delovna mesta, namesto da bi iskali ukrepe za izhod iz gospodarske krize, ki je zajela tudi Slovenijo. Z delovnimi mesti ni bilo nič, po nekaterih podatkih jih je v zadnjih petih letih izginilo 110 tisoč, brezposelnost pa se je po letu 2008 več kot podvojila.

V tedniku Demokracija smo že poročali, da je konec minulega leta v samozaložbi izšla knjiga Franceta Cukjatija Od kod in kam? s podnaslovom Človekova bivanjska usmerjenost. Gre za knjižno izdajo avtorjevega diplomskega dela iz Nemčije.

France Cukjati (1943) je namreč po študiju gradbeništva vstopil v jezuitski red ter študiral filozofijo in teologijo na teoloških šolah v Zagrebu in Frankfurtu. Potem ko je zapustil jezuitski red, pa je končal še študij medicine in začel z delom v zdravstvu. Največji del kariere je preživel na Vrhniki, kjer je bil med drugim direktor zdravstvenega doma, sodeloval pa je tudi pri ustanavljanju zdravniške zbornice. Leta 2000 se je prvič vključil v politično dogajanje, ko je postal v Bajukovi vladi državni sekretar za osnovno zdravstvo na tedanjem ministrstvu za zdravje (tedaj ga je vodil Andrej Bručan). Istega leta je uspešno kandidiral za poslanca na listi SDS, zatem je bil še dvakrat izvoljen v državni zbor. Med drugim je bil vodja poslanske skupine SDS, predsednik državnega zbora in v svojem zadnjem mandatu podpredsednik DZ. Je predsednik sveta SDS in član predsedstva Zbora za republiko.

Človekova bivanjska usmerjenost

Knjiga s poetičnim naslovom Od kod in kam? je knjižna izdaja avtorjevega diplomskega dela ob koncu filozofsko-teološkega študija v Frankfurtu leta 1973. Zanimivo je, da je od diplomskega dela pa do knjižne izdaje minilo simboličnih štirideset let. Sama vsebina se nanaša na fenomen, ki ga avtor imenuje »človekova bivanjska usmerjenost« (ČBU). Gre za nekakšno filozofsko-psihološko-teološko razpravo, ki je v osnovi antropološka: nanaša se na človeka kot bitje, ki ima že po naravi vgrajeno potrebo po globljem osmišljanju svojega bivanja. Človek se namreč ne more zadovoljiti le z rutino vsakdanjega življenja, pač pa potrebuje nekaj več.

Na vrhu EPP je bilo slišati zanimivo paralelo med sodnikom Krivoručkom iz procesa Navalni in sodnico Barbaro Klajnšek iz procesa Patria.

Voditelji evropskih držav in opozicijski voditelji iz EPP so se pretekli teden na vrhu pripravljali na zasedanje Evropskega sveta. Srečanje je gostil Joseph Daul, predsednik EPP, potekalo pa je v navzočnosti kandidata EPP za Evropsko komisijo Jean-Clauda Junckerja, predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya. Slovenijo je zastopal predsednik SDS Janez Janša.

Na zasedanju je Janša med drugim tvitnil, da je v razpravi slišal zanimivo paralelo med sodnikom Krivoručkom iz procesa Navalni in sodnico Barbaro Klajnšek iz procesa Patria. Janša je ob tem pripisal, da Krivoručka najdemo na t. i. seznamu Magnitski. To je seznam 32 ruskih uradnikov, ki sodelujejo v primeru umora ruskega odvetnika Sergeja Magnitskega. Kot je znano, se nekateri evropski poslanci zavzemajo, da bi EU morala vsem omenjenim uradnikom s seznama prepovedati vizume in zamrznitev premoženja v EU. Spomnimo. Odvetnika Sergeja Magnitskega so v moskovskem zaporu, izčrpanega in bolnega, zverinsko pretepli do smrti. Umorili so ga zato, ker je odkril krajo 230 milijonov dolarjev, ki so jih ruski davčni uradniki ukradli ruski državi. Zaradi kraje denarja in umora Sergeja Magnitskega ni bil doslej kaznovan še nihče. Magnitski je bil umorjen novembra 2009.

V Narodnem muzeju Slovenije so 21. marca, na svetovni dan lutkovnega gledališča in lutk, odprli razstavo 100 let slovenske lutkovne umetnosti. Do 8. junija bo na ogled več kot 200 lutk najpomembnejših slovenskih lutkovnih ustvarjalcev.

Razstavo 100 let slovenske lutkovne umetnosti v Narodnem muzeju, ki bo kasneje potovala najprej v Beograd, zatem še v Bar, Kotor, Subotico, Novi Sad, Zagreb in Budimpešto, sta zasnovala Agata Freyer in Edi Majaron. Za začetnika slovenskega umetniškega lutkovnega gledališča sicer velja Milan Klemenčič (1875–1957), ki je v Slovenijo presadil italijansko in nemško tradicijo ter se posvečal predvsem marioneti beneškega modela. Poudarjal je tudi, da so lutkovne predstave njegove najpomembnejše razstave. Razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti je po razstavi poljskih in srbskih lutk že tretja razstava, ki jo je Mini teater pripravil v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Načrtujejo še razstavo francoskih lutk in lutk iz Izraela. Pričujočo razstavo so kot osrednji dogodek odprli na 12. svetovni dan lutkarskega gledališča in lutk.

Lutka – metafora

Postavitev sta snovalca razstave zasnovala kronološko, iz nje pa je razvidno, kako se je tekom časa spreminjala estetika lutk. »Pri slovenskih lutkah gre za izjemno dediščino, ki je unikatna in s kakršno se ne more pohvaliti noben narod,« je predstavitvi razstave poudarila Agata Freyer. Z izborom razstavljenih rekvizitov sta se avtorja razstave želela tudi pokloniti nekaterim izjemnim umetnikom, ki so ustvarjali za lutkovno gledališče. Med njimi je na primer Jože Ciuha, ki ga je Agata Freyer označila za nestorja likovnih umetnikov, ki so oblikovali lutke na pričujoči razstavi. Ob pogledu na njegove lutke je mogoče videti, kako je umetnikov likovni jezik zazvenel v tretji dimenziji. Ob njem je še vrsta umetnikov, ki so se prav tako posvečali lutki: Tone Kralj, Marlenka Stupica, Matjaž Schmidt, Marija Lucija Stupica, Jože Tisnikar, Breda Varl, Silvan Omerzu in drugi, ki so oblikovali lutke za slovenska lutkovna gledališča od začetka 20. stoletja do danes.

V novi različici legende o postavnem kralju džungle se po helikopterski nesreči mali deček Tarzan sam znajde sredi neobljudene divjine.

Tarzana posvoji trop prijaznih goril, ki ga naučijo preživetja v smrtonosnem okolju, polnem nevarnosti in divjih zveri. Ko mladenič odraste, se zaljubi v prijazno raziskovalko Jane, vendar neokrnjeno naravo pragozda ogrozi brezobzirna korporacija pod vodstvom trdosrčnega Williama. Tarzan se prišlekom postavi po robu, toda skupina izkušenih plačancev ga postavi na največjo preizkušnjo življenja. Tarzan Edgarja Ricea Burroughsa – ena največjih in priznanih literarnih klasik vseh časov – se na velika platna vrača v povsem novi, računalniško animirani podobi, prilagojena novi generaciji.

Ubraniti dom

Današnji čas. Na odpravi globoko v afriško džunglo v nesreči helikopterja umreta John Greystoke in njegova žena, ki sta raziskovala prizorišče padca skrivnostnega meteorita. Preživi samo njun sinko J. J., ki sta mu nadela ljubkovalno ime Tarzan. V razbitinah ga odkrije skupina goril in ga vzame za svojega. Tarzan skoraj celo desetletje odrašča in se uči krutih zakonov džungle, preden sreča drugo človeško bitje – pogumno in prelepo Jane Porter. Med njima se vname ljubezen na prvi pogled; toda zadeve postanejo nevarne, ko William Clayton, ki je v Afriko z Jane prišel pod pretvezo, razkrije svoje prave – in lakomne – namene. Tarzan, ki je zdaj mož, kakršnih ni, mora uporabiti sleherni nagon, ki mu ga je bila dala džungla, in svojo intelektualne sposobnosti, da brani svoj dom in ubrani žensko, ki jo ljubi.

Slovenska društva Slovencem v tujino prinašajo košček domovine, jim pomagajo, če je treba, in zagotavljajo prostor za medsebojno druženje. Takšno je tudi mlado Slovensko-irsko društvo Detelca, ki obstaja nekaj več kot leto dni.

Slovensko-irsko društvo Detelca je 8. februarja letos praznovalo prvo obletnico ustanovitve. Slovenci so se na Irskem organizirali kot društvo, potem ko so v Dublinu oktobra 2012 zaprli slovensko veleposlaništvo, zato je Detelca edino uradno predstavništvo Slovenije na Irskem. Za svojo prvenstveno nalogo so si zadali promocijo Slovenije in slovenske kulture na Irskem ter Slovencem, ki živijo tam, prinašati košček domovine. Tako slovensko-irsko društvo povezuje Slovence, ki živijo na Irskem, med seboj, promovira in predstavlja Slovenijo, slovensko kulturo in izvirne slovenske izdelke. Društvu Detelca je blizu tudi kulturna dejavnost, saj na Irskem predstavljajo slovenske umetnike in glasbenike pa tudi znanstvenike. Povezani so s podobnimi organizacijami v Sloveniji, na Irskem in drugod ter ponujajo koristne in zanimive napotke in informacije slovenskim turistom, ki bi radi obiskali Irsko, in Ircem, ki jih zanima Slovenija. Društvo Detelca predstavlja vstopno točko za poslovneže, ki bi radi razširili svoje poslovanje tako na Irskem kot v Sloveniji.

Ugodnejše življenje

Ker so na Irskem življenjske razmere boljše kot v Sloveniji, se je tja v zadnjem času preselilo precej mladih slovenskih družin, ki so se po pomoč pri iskanju zaposlitve obrnile na društvo Detelca. Društvo ima samo okoli trideset članov, Slovenk in Slovencev, ker pa so od letos naprej odprti tudi za druge, pričakujejo, da se bo članstvo precej povečalo.

Ne vem, zakaj imam občutek, da bo na nacionalki, ki jo že nekaj časa imenujem tudi TV Hanzi, kmalu »počilo«. Novinarji informativnega programa so že siti vsega …

Zdaj je povsem jasno, da je vse, kar se tiče politike na javnem zavodu RTV Slovenija, v rokah urednice informativnega programa TVS Ksenije Horvat Petrovčič, ki se po navedbi naših virov redno srečuje z Matijo Sevškom, desno roko predsednice vlade Alenke Bratušek. Verjetno ne gre samo za družabno kofetkanje, ali pač? Čudno se mi zdi, da bi na ta način javna televizija reševala svojo domnevno neodvisnost, češ, pustimo pri miru predsednico vlade, saj imamo dovolj grešnikov v opoziciji. Podobna usmeritev prevladuje tudi na časopisu Delo, kjer se ne bodo lotili ne Bratuškove in ne Gregorja Viranta. So se pa zato slednjega lotili na Dnevniku, ki sodi v Golobičevo interesno sfero. Sicer pa, boj na RTVS je še bolj zaostren zato, ker bodo v kratkem izbirali novega generalnega direktorja. Na razpis se je menda prijavil celo Dimitrij Rupel, zdaj pa že razmišljajo, kako bi njegovo kandidaturo čim prej lahko formalno zavrgli. Ker se pač prijavlja povsod. Govori se tudi, da novinarji informativnega programa na TV Slovenija že zbirajo podpise, da bi Ksenijo »sunili v rit«. Če namreč drži, da ima Jure Brankovič, najnovejša kadrovska pridobitev zavoda na Kolodvorski, ki je bil še do nedavnega poptevejevec, res plačo na ravni urednika, je v tamkajšnjih pisarnah hudo vroče. Sicer pa imajo za oddajo Tarča menda kar šest novinarjev, pa še ti so preobremenjeni …

V zadnjem času se je na medijskem področju največ govorilo o domnevnem protestnem pismu patra Bogdana Knavsa in gospoda Karla Gržana slovenskim škofom zaradi objave intervjuja z Janezom Janšo (in njegovo ženo) v praznični publikaciji, ki jo je izdala založba Družina. S kakšnimi trivialnimi zadevami se nekateri ukvarjajo! Sem tudi prebral ta intervju. Morda je njegov »problem« v tem, da sploh nima politične vsebine. Taki namreč pokažejo še druge, bolj »civilizirane« lastnosti osebnosti, ki jo večina medijev blati in napada. Nič čudnega, da so v Murglah zaskrbljeni in da so morali aktivirati svoje sodelavce v cerkvenih vrstah, da so zadevo uravnotežili. Ne bi sicer rad sicer obtoževal obeh duhovnikov, zdi pa se mi, da ju nekdo iz ozadja spretno izrablja. Morda tudi zato, ker je gospod Gržan izdal (vsaj) eno od svojih knjig pri Kučanovi »hišni« založbi Sanje. Upam samo, da ne bo na koncu nastalo kakšno novo dolomitsko obarvano Cirilmetodijsko društvo.

Leto vlade, ki jo vodi Alenka Bratušek, kaže samo novo zadolževanje, povečano brezposelnost, zmanjšanje števila delovnih mest v gospodarstvu, njihovo povečanje v javni upravi in nove davke – ni pa razvojnega preboja.

Minilo je leto dni, odkar je vodenje vlade, zahvaljujoč predvsem Gregorju Virantu in Državljanski listi (DL), delno pa tudi Karlu Erjavcu oziroma DeSUS, prevzela Pozitivna Slovenija oziroma v njenem imenu Alenka Bratušek. Minilo je torej leto, ki ga lahko označimo kot leto enormnega zadolževanja države, novih davčnih bremen, izrednega povečanja števila brezposelnih, razvojno gledano pa predvsem kot čas praznega teka. Nižji kot pred letom dni je tudi bruto domači proizvod (BDP), zaostajanje za povprečjem razvitosti držav članic EU pa se še povečuje.

Lastna hvala, cena mala

Bratuškova se je ob izteku enoletnega vladanja hvalila, da so Sloveniji povrnili ugled v mednarodnem okolju, za največjo opravljeno stvar v tem letu pa je označila stabilizacijo bančnega sistema, kar je po njeno pogoj, da se lahko »danes pogovarjamo o prestrukturiranju gospodarstva in gospodarski rasti«. Menda so imeli toliko dela »z reševanjem položaja države, da vlada ni imela časa oblikovati strategije za naprej«. Pohvalila se je še, da je Slovenija pospešila črpanje evropskih sredstev, »aktivnost pa je vplivala na rast bruto investicij in posledično na gospodarsko rast«. Med izvedenimi ukrepi je omenila še popravo po njenem mnenju nerealnega proračuna za lansko leto. Pa poglejmo, kaj od navedenega je res in kaj ne, najprej pa se ustavimo pri tem, kakšni so bili dejansko prvi ukrepi vlade po prevzemu oblasti.

Zadolževanje in privilegiranci

Vlada Alenke Bratušek je po prevzemu oblasti najprej najela nova posojila, kar pomeni, da je Slovenijo začela zadolževati tako na domačem kot na mednarodnih finančnih trgih. Cena novih zadolžitev je bila izredno visoka, obresti za posojila (zahtevani donos na izdane obveznice) na mednarodnih trgih pa so presegali 7 odstotkov. Ta denar je Bratuškova namenila predvsem za reševanje tajkunov in njihovih tajkunskih posojil v večinoma državnih bankah, zaradi katerih so se znašli v težavah tako tajkuni kot banke.

Prejšnjo sredo, 19. marca, je slovenska javnost nestrpno pričakovala odločitev višjega sodišča v zadevi Patria. A sodbe takrat ni bilo, razglasili pa naj bi jo v roku tridesetih dni. Postavlja se vprašanje, ali gre za namerno zavlačevanje.

Tega dne je potekala pritožbena seja višjega sodišča, pred stavbo ljubljanskega sodišča pa se je zbrala množica ljudi (Janševi nasprotniki so se zopet locirali na drugi strani ceste v Miklošičevem parku), ki je pospremila prihod in odhod Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča. Na pritožbeni seji je predsednik senata višjega sodišča Milan Štrukelj že v uvodu napovedal, da senat še ne bo sprejel odločitve, pač pa se bo sodišče potrudilo, da bo odločitev znana v 30 dneh. Štrukelj sicer dopušča možnost, da bi o zadevi odločili tudi pozneje. Svoje obrazložitve pritožbe na odločitev okrajnega sodišča so predstavili odvetniki obtožencev pa tudi obtoženi, ki so še enkrat zavrnili navedbe iz obsodilne sodbe. Tožilec Andrej Ferlinc pa je poudaril, da se s sodbo v celoti strinja in da ji pravzaprav ni kaj dodati.

Še ena manipulacija sodnice?

Štrukelj je pojasnil, da pritožbeno sodišče v skrajšanem postopku običajno ne razpisuje javne seje, to stori le, kadar senat presodi, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Vendar se senat za to možnost redko odloča, večinoma strank niti ne obveščajo, kdaj bo senat sejo opravil. Tokrat se je senat po Štrukljevih besedah odločil drugače, saj gre za zelo obširno in zahtevno kazensko zadevo, ki je tudi zelo odmevna v javnosti. Taki odločitvi je botrovala tudi obsežnost zadeve, saj sta o njej odločali sodišči drugih dveh evropskih držav, hkrati so se že od začetka pojavljale številne pripombe, da je nedopustno, da o tako zahtevni zadevi odloča okrajno sodišče oziroma sodnik posameznik. Zato so ugodili zahtevi zagovornika obtoženega Janeza Janše, da opravijo javno sejo, je še pojasnil Štrukelj. V uvodnem delu seje je Janšev odvetnik Franci Matoz opozoril, da je okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je zadevo vodila na prvi stopnji, v spis pozneje vložila še finsko sodbo v zadevi Patria, čeprav se je njena funkcija končala, ko je spis odstopila pritožbenemu senatu. Senat pa te sodbe ni vročil strankam. Štrukelj je na to odgovoril, da je bila sodba res poslana z okrajnega sodišča, a samo zato, da so se seznanili s sodbo, ki pa na slovensko sodbo nikakor ne more vplivati. Sodniki so namreč zavezani k spoštovanju slovenske ustave in zakonov, zato sodbe nikakor ne morejo opirati na tujo sodbo ali pa tega dokumenta uporabiti kot dokaz. No, s tem se seveda postavlja vprašanje, ali bo nedavna sodba na Finskem, s katero so bili tamkajšnji obtoženci oproščeni (tudi tam sodba še ni pravnomočna), kaj vplivala na odločitev višjega sodišča. Kot trdijo naši viri, naj bi bil Štrukelj preprosto precej »bolj normalen« kot okrajna sodnica Barbara Klajnšek.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) je 15. marca zaznamovalo 25-letnico delovanja in 20-letnico Območne skupnosti Zahodna Dolenjska. Že četrt stoletja si torej verni pedagogi lahko izmenjujejo znanje, izkušnje in strokovna mnenja.

Ko je leta 1989 v slovenski družbi nastopil čas novega upanja, da lahko slovenski verni pedagogi sooblikujejo slovenski pedagoški prostor in misel, ki raste iz krščanskih korenin, se je skupina le-teh zbrala na prvem srečanju v ljubljanskih Dravljah. Kot društvo so se registrirali leta 1994, nato pa je število članov hitro naraščalo, širile pa so se tudi dejavnosti društva. DKPS, ki je tudi član Evropskega združenja krščanskih učiteljev (SIESC), je dvakrat organiziralo letni kongres SIESC, leta 2000 z naslovom: Naš čas, mladi, njihovi starši in učitelji, leta 2004 pa Izstopajoči učenci: izziv za učitelja. Konec julija letos pa bo DKPS v Kranju pripravilo 59. mednarodni kongres z naslovom: Umetnost, duhovnost in vzgoja. Predavatelji bodo: Helena Fojkar Zupančič, p. Marko Rupnik in dr. Andrej Capuder. Društvo se povezuje tudi z drugimi združenji; z Mladinskim informacijskim centrom (MIC), s Socialno akademijo (SAK), s Slovenskimi katoliškimi izobraženci (SKI) je povezano v Svet katoliških laikov Slovenije (SKLS).

Poslanstvo društva

»Društvo povezuje učitelje, vzgojitelje in katehete, ki jih družijo krščanske vrednote. Članom in drugim učiteljem s svojimi dejavnostmi pomaga duhovno, strokovno in osebnostno rasti. Člani društva z Jezusom gradimo slovensko šolo in z njegovimi vrednotami prenavljamo družbo ter si med seboj pomagamo in se podpiramo. Z veseljem, znanjem ter zgledom prinašamo osnovne vrednote človečnosti v ožji in širši prostor (družina, šola, vrtec …),« je njihovo temeljno poslanstvo. Za člane DKPS je vzgoja pomembnejša od golega izobraževanja, zato se trudijo za vzgojo, ki oblikuje osebnostno zrele, samostojne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki razvijajo svoje telesne, duševne in duhovne zmožnosti ter so usposobljeni za odgovorno življenje in sodelovanje z drugimi v družini, na delovnem mestu, pri političnem udejstvovanju, v občestvenem in družbenem življenju.

Poslanska skupina SDS že več let obiskuje slovenske občine, namen tega pa izvedeti čim več o izzivih, dosežkih pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo vodstva lokalnih skupnosti, podjetja, javni zavodi pa tudi občanke in občani.

Obisk igralniškega centra Mond

V začetku preteklega tedna je poslanska skupina svoj delovni obisk v osrednještajerski pokrajini začela v Šentilju, kjer so se najprej udeležili delovnega posveta na temo Zakaj je Slovenija še vedno v krizi?, nato pa so obiskali igralniški center Mond, kjer jih je vodstvo najprej seznanilo z izzivi, s katerimi se srečuje slovensko igralništvo. Izpostavili so predvsem visoko stopnjo obdavčitve, ki v Sloveniji vsa leta ostaja praktično na isti ravni, to je okoli 32 odstotkov, medtem ko se je recimo italijansko igralništvo prilagodilo z znižanjem obdavčitve tudi na 10 odstotkov. Predsednik odbora za finance in monetarno politiko v Strokovnem svetu SDS Andrej Šircelj je ob tem dejal, da se v SDS zavzemajo za veliko večjo odprtost glede kapitala in hkrati transparentnost na področju igralništva. Dobrodošla bi bila tudi konkurenca. Izrazil je naklonjenost privatizaciji. Igralnice pa morajo biti strogo nadzorovane, da se izključi možnost finančnih mahinacij.

Obisk drugih podjetij

V občini Pesnica so poslance opozorili na to, da vlada Alenke Bratušek deluje tako, da v lokalnem okolju vidi sovražnika. Prav tako so ocenili, da vlada samo govori o varčevanju, varčuje pa ne. Ob obisku v podjetju Peliplet so podjetniki opozorili, da nimajo več sredstev za investicije v nove programe in prostore, izrazili pa so tudi mnenje, da smo davkoplačevalci sicer dokapitalizirali banke, te pa vseeno ne kreditirajo gospodarstva.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)