Pasica
Pasica

V zadnjem trimesečju 2013 smo imeli gospodarsko rast zaradi mednarodnega okolja in dela vlade Janeza Janše.

Statistični urad RS je objavil podatek, da se je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji v lanskem četrtletju povečal za 1,2 odstotka. Ne glede na to pa je v letu 2013 kot celoti gospodarska aktivnost upadla za 1,1 odstotka.

Vodstvo vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj je podatke pospremilo s pojasnilom, da je k temu največ pripomogel za 3,7 odstotka višji izvoz, in to kot odraz boljših razmer v mednarodnem okolju. Posledično so bila na boljšem tudi nekatera druga slovenska podjetja, ki so vsaj deloma vezana na izvoz. Na izboljšanje BDP so pozitivno vplivale tudi zaloge.

Drugi makroekonomski kazalniki kažejo, da je bila potrošnja gospodinjstev enaka kot ob koncu leta 2012, za slaba dva odstotka pa je bila nižja državna potrošnja. Več je bilo tudi investicij, bolje gre gradbeništvu, in to predvsem zaradi boljšega črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov.

Kazalniki torej kažejo, da je recesija v Sloveniji za zdaj pretrgana, ni je pa še konec. Poleg Cipra smo namreč edini v EU, ki smo uradno še vedno v recesiji. Pogoj za to, da bo drugače, sta dve zaporedni četrtletji v letu, v katerih mora biti gospodarska rast pozitivna. Zdaj smo, če poenostavimo, na polovici. Ob teh podatkih predsednica vlade seveda ni izpustila priložnosti za samohvalo in je to označila kot dokaz, da gredo ukrepi vlade v pravo smer.

V nadaljevanju sage spoznamo grškega generala Temistokleja, ki se s pomočjo ovdovele kraljice Gorge postavi po robu okrutnemu perzijskemu kralju Kserksu.

Uspešnica 300, ki je nastala na podlagi stripov Franka Millerja in je gledalce navduševala z upodobitvijo špartanskega kralja Leonida in njegovih 300 soborcev v boju proti obsežni perzijski vojski, je postavila nova merila žanra, njihovi bojni kriki pa so postali del leksikona popularne kulture. Uspeh je seveda podpihoval govorice o nadaljevanju – ki pa se je zaletavalo v eno samo očitno prepreko: »Saj ste videli konec filma,« je jasen producent filma Zack Snyder. »Skoraj vsi liki so mrtvi. Kar se mene tiče, je to bilo to.«

Neverjetna Artemizija

Nadaljevanja v klasičnem smislu torej ni moglo biti. To pa ne pomeni, da ni na voljo dovolj zgodb. Snyder se spominja Millerjeve zamisli »o atenskem generalu Temistokleju, ki je grško vojsko vodil v boj proti perzijski mornarici, kateri je poveljevala neverjetna ženska z imenom Artemizija. Ko mi je povedal, da se je bitka odvijala iste tri dni kot bitka v Termopilah, se mi je to zdelo silno zanimivo. In že sem v roke dobil njegov osnutek zgodbe.« 300: Vzpon imperija je tako novo poglavje epske sage z novimi liki, ki akcijo popelje na novo bojno polje – na morsko gladino. V zgodbi se Temistoklej spopade z nepregledno obsežnimi vdirajočimi perzijskimi silami, ki jim poveljuje nekdanji smrtnik in zdaj bog Kserks in jih vodi maščevalna poveljnica perzijske mornarice Artemizija. Temistoklej, ki se zaveda, da lahko premočno perzijsko vojsko premaga le, če v enotno četo združi celotno Grčijo, svoje može popelje v napad, ki bo spremenil potek vojne.

Ko sem sosedu zadnjič dejal, da je naša nacionalna televizija »Hanzi TeVe«, me je samo zgroženo pogledal. Ne vem, ali zaradi nevednosti ali nasprotovanja.

Nisem namreč prepričan, ali spremlja medijske zgodbice o slovenskih udbovcih, tako funkcionarjih kot izvajalcih umorov. Tudi naša nacionalna televizija je namreč v skoraj najlepši luči pokazala v Nemčiji živečega Milana Doriča, znanega pod »partizanskim« vzdevkom Hanzi. Naša nacionalna TV žal ni kaj dosti drugačna od kakšnega udbovskega likvidatorja. To se je pokazalo tudi v zadnji oddaji Tarča, kjer je spet »manjkal« prvak SDS Janez Janša. Nekateri so se zgražali, češ da se podobno kot sodišč izogiba tudi medijev in kaže svoj odnos do pravne države. Hm, pravne države? Jaz bi se raje vprašal, ali lahko sploh povežemo naš pravosodni sistem s »pravno državo«, če našim sodnikom še vedno »predavajo« kadri, kot je denimo Ljubo Bavcon. No, in seveda nato Vesna Vukovič iz policajnovinarskega glasila Gnevnik Dnevnik razglasi, da pravzaprav ni nobenega dvoma o pravilnosti obsodbe Janše, Krkoviča in Črnkoviča. Edino Peter Jančič je bil dokaj korekten in je tudi dejal, da v takšno sodbo, kot jo je lani sproduciralo ljubljansko okrajno sodišče, pač ne verjame. Tudi sam ne verjamem. A celoten vtis o oddaji je bil porazen. Takoj se je videlo, da gre za še en beden poskus, kako bi se postkomunisti znebili glavnega sovražnika – Janeza Janše. Tako kot so se ga hoteli znebiti že pred dvajsetimi leti z afero Depala vas, pa jim ni uspelo. Sicer pa to, kar se dogaja na TVS, pravzaprav ni več inkvizicija – beseda »inkvizicija« namreč pomeni preiskava, tu pa preiskave niti ni bilo.

Leljak je v Nemčiji vložil novo ovadbo, tokrat proti nekdanjemu visokemu udbovskemu funkcionarju Silvu Gorencu. Zaradi trojnega umora iz leta 1968 in zaradi poskusa umora štirih ljudi, med njimi osemletnega otroka, v letu 1969.

Publicist Roman Leljak je prejšnji ponedeljek na nemško kriminalistično policijo v Münchnu vložil ovadbo zoper nekdanjega vodjo republiške Službe državne varnosti Silva Gorenca zaradi umora Mileta Rukavine, Krešimirja Tolje in Vida Maričića oktobra leta 1968 ter poskusa umora Anteja Vukića leto kasneje. Leljak je na javni tribuni, ki je bila v prostorih nekdanje bežigrajske občine v Ljubljani, pojasnil, da je bil septembra 1968 na podlagi poročil sodelavca Udbe v Nürnbergu Milana Doriča s tajnim imenom Hanzi izdelan načrt za akcijo proti Miletu Rukavini, tedanjemu predsedniku združenja Hrvatov v Nemčiji. Najprej so bila za akcijo pripravljena vsa tehnična sredstva, potem pa je v Zahodno Nemčijo odšlo skupno enajst operativcev in sodelavcev Udbe. Osrednjo vlogo v celotni akciji je imel po Leljakovih navedbah Dorič oz. Hanzi, ki je bil usposobljen za uporabo tehničnih sredstev. Sama akcija je bila na zahtevo Gorenca v zadnjem trenutku preklicana, zakaj se je Gorenc odločil za preklic akcije, pa ni znano. Znova so udbovci odšli v akcijo proti Rukavini oktobra 1968 in podobno kot prvič je bila akcija spet neuspešna. V drugo so bili neuspešni zato, ker je Rukavina nekoliko spremenil svojo vsakdanjo rutino. Nekaj dni kasneje, 26. oktobra, pa je bila akcija proti Rukavini izpeljana še tretjič. Kot je akcijo opisal Leljak, je okoli 14. ure direktno v prostore uredništva časopisa Hrvatska sloboda v Münchnu vdrla Udba. Nemška policija je v prostore vstopila pol ure kasneje in našla tri trupla, ki so jih podrli streli iz pištol. Poleg Rukavine je bil umorjen tudi Krešimir Tolja, eden od urednikov časopisa Hrvatska sloboda, poleg njiju pa še Vid Maričić, eden od občasnih sodelavcev časopisa, ki sploh ni bil na Udbinem spisku in se je po naključju oglasil v prostorih časopisa. To seveda udbovskih morilcev ni zmotilo in so ga umorili tako rekoč mimogrede, ker je bil pač pri roki.

Moj švicarski prijatelj Camillo se čudi, kako lahko tako majhna država, kot je Slovenija, spravi skupaj toliko vrhunskih športnikov. Ker spremlja tudi naše politične dogodke, jih ne more razumeti, saj se še dobro spominja, kako so Švicarji občudovali našo državo, ko se ji je pred 23 leti posrečilo v desetdnevni vojni iztrgati se iz jugoslovanskega totalitarističnega primeža. Ve tudi za poznejše čase, ko smo bili vse tja do leta 2009 precej uspešnejši kot pokojna Jugoslavija.

Poglejmo si sedaj najprej naše zmagovite športnike, med katerimi je prva Tina Maze z dvema zlatima odličjema. Vsi, ki so odšli tekmovat v Soči, so bili le najboljši od najboljših iz naše ljube Slovenije. Vsak od nastopajočih ima za seboj dolgo dobo učenja, treninga in odrekanja. Na olimpijadi so dali vse od sebe in videli smo, kako so nekateri, ki so si priborili medaljo, prišli popolnoma izčrpani na cilj – zase in za Slovenijo! Presenetljivo je bilo gledati naše hokejiste, ki so z odlično usklajeno igro visoko premagali hokejsko velesilo Slovaško in še Avstrijo, Rusom pa so bili tesno za petami. Njihov cilj je bil le zmagati in ne obogateti, čeprav bodo dobili za svoje uspehe tudi denarne nagrade. Te pa so samo drobiž v primerjavi s tistim, kar so si od našega narodnega bogastva prigrabili naši največji tajkuni, ki ostajajo nedotakljivi, saj organi pregona lovijo le manjše ribe, pa še pri teh se vlečejo razprave kot kurja čreva.

Drugi dejavnik, ki je pomagal k uspehom naših, so bili sodniki, ki niso mogli biti pristranski, saj so bili pod lupo mednarodne javnosti; razsodbo pa so morali povedati takoj! Če bi sodili tako kot naši sodniki o zadevah, o katerih se veliko piše v naših časopisih, bi nastal mednarodni škandal! Tako je bilo v Sočiju vsaj v večini primerov. Sicer sem slišal nekatere kritike na rezultate, ki se ne merijo samo v času, in se morda zdijo upravičene, vendar o tem kot športni laik ne morem razsojati. Da bi si bili pri razsojanju tamkajšnji sodniki tako navzkriž kot finski in slovenski v zadevi Patria, pa si preprosto ne morem predstavljati. Pri nepristranskem ugotavljanju rezultatov so veliko pomagala stroga pravila pa tudi televizijski posnetki in zlasti elektronske štoparice, ki lahko merijo natančno na stotinko ali na še manjši del sekunde, če bi hoteli. Zato bi morali tudi vse tiste, ki so za prvakom zaostali le za kako desetinko sekunde, imeti nekako za »pozlačene«. Žal tega gledalci tekmovanj večinoma niso upoštevali, kar se mi zdi krivično.

Konec januarja je ministrstvo za kmetijstvo in okolje v javno razpravo poslalo osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah in zakona o ohranjanju narave. Zlasti slednji je naletel na velik odziv pri nevladnih organizacijah.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je temeljni namen sprememb, ki jih predvideva zakon o vodah, odpraviti nekatere administrativne ovire predvsem na področju izdaje vodnega soglasja in vodnih pravic. Tako so predlagali, da se odpravijo obveznosti pri pridobivanju projektnih pogojev, ki jih je moral investitor pred vložitvijo zahteve za vodno soglasje obvezno pridobiti za vsak poseg. »Zaradi tega je v praksi prihajalo do zamud v postopkih pridobivanja vodnih soglasij,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se lahko le-ta po novem predlogu pridobijo na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki namerava izvesti poseg v prostor. Spremembe zakonodaje obljubljajo tudi številne poenostavitve pri podeljevanju vodnih pravic. Glede na prakso naj bi se bilo namreč izkazalo, da imajo posamezne rabe vode tako majhen vpliv na stanje, pretok ali gladino vode, da ni potrebe, da bi se zanje vodil upravni postopek in izdajala vodna dovoljenja. Tako jih bodo le evidentirali v vodni knjigi, s tem pa naj bi država ohranila tudi nadzor nad rabo vode. Evidentiranje je predvideno s pomočjo računalniške aplikacije, ki naj bi omogočila razbremenitev upravnih organov in poenostavitev postopkov. »V noveli se poenostavlja način določanja ukrepa omejitve in ustavitve posebne rabe vode v primeru nastanka izrednih razmer kot je na primer suša, zaradi katerih je treba omejiti ali ustaviti izvajanje posebne rabe vode,« napovedujejo na ministrstvu. V prihodnje tako načrtujejo, da izdajanje individualnih odločb ne bo več potrebno, saj spremembe zakonodaje predvidevajo, da bi ukrep omejitve in ustavitve posebne rabe vode začel veljati takoj, ko bo na določenem območju razglašeno stanje izrednih razmer.

V sredo, 26. februarja, je bila v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri sta dr. Andreja Valič Zver in urednik Demokracije Metod Berlec predstavila knjigo Primer JJ, v kateri so zbrani faksimili 135 sodnih, tožilskih, inšpekcijskih in administrativnih ukrepov proti Janezu Janši.

Seznam dokazanih postopkov je sicer daljši, to je najmanj 160. Najmanj zato, ker so avtorji zbornika za nekatere slišali, nimajo pa pisnih dokazov zanje. Se pravi, da gre za 160 političnih, upravnih in pravosodnih ukrepov proti Janezu Janši, ki so se začeli leta 1983. Trajajo že 31 let in za zdaj jim še ni videti konca. Knjiga obsega 402 strani.

Že pred osamosvojitvijo je Udba Janši sledila in mu tudi prisluškovala, potem je bil obsojen na jugoslovanskem vojaškem sodišču v procesu JBTZ leta 1988, sledila je Depala vas leta 1994, potem so sledili poskusi diskreditacije v času predsedovanja Slovenije EU leta 2008, septembra istega leta je bila aranžirana afera Patria, čemur je januarja 2012 sledila še odločba senata Komisije za preprečevanje korupcije.

Štirideset tisoč negativnih člankov

V knjigi so navedeni tudi nedokončni rezultati analize medijskega poročanja o Janezu Janši v obdobju zadnjih 20 let. Analiza beleži negativne ocene Janeza Janše v časopisih in TV, tako je bilo na RTV Slovenija več kot 40.000 negativnih prispevkov o Janši, na Kanalu A in Pop TV več kot 13.000, v časopisu Delo prek 53.000, v Ljubljanskem dnevniku pa prek 29.000 negativnih člankov o Janši. Analiza tudi omenja, da je bilo poročanje časopisa Delo med letoma 1991 do 1994 uravnoteženo v smislu, da je bilo približno enako število negativnih kot pozitivnih oznak. To lahko razložimo z dejstvom, da takrat politični nomenklaturi prejšnjega režima še ni uspelo prevzeti nadzora nad tiskom in televizijo.

V zadnjem času, ko gospodarska kriza vse bolj pritiska, se veliko govori, kako mladi zapuščajo Slovenijo in iščejo zaposlitev v tujini. Kako slovensko šolstvo (tako na osnovno- kot srednješolskem nivoju) pripravlja mladino na Evropsko unijo?

Ali v sklopu šolskega kurikula pridobijo dovolj znanja o ustanovah Evropske unije (EU), pomenu, pravicah in dolžnostih evropskega državljanstva, nastanku in razvoju skupnosti ...?

Osnovnošolci in EU

Po podatkih Zavoda RS za šolstvo so zdajšnje evropske vsebine v osnovnošolskem kurikulu navzoče v naslednjih predmetih: družba, geografija, zgodovina, domovinska in državljanska vzgoja ter etika.

Tako se pri predmetu družba (5. razred) učenci seznanijo z organiziranostjo EU, spoznajo njene simbole in govorijo o povezanosti Slovenije in EU. Predmet zgodovina ima za cilj zgraditi, razširiti in poglobiti znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine, pri čemer je poudarek tudi na pomenu ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine, poznavanju vzrokov za gospodarsko povezovanje EU in sveta ter oblik gospodarskega povezovanja.

V sklopu predmeta geografija se že v 7. razredu učenci seznanijo z naravnogeografskimi, gospodarskimi in družbenimi značilnostmi posameznih delov Evrope (prebivalstvo, način življenja, jezikovna in verska raznovrstnost Evrope), medtem ko v zadnjem razredu obravnavajo položaj, lego in pomen Slovenije v EU ter razvijajo pripadnost lokalni skupnosti, lastni državi in EU.

A. OSNOVNA DEJSTVA

1. Civilizacijski pomen državljanske vojne v Sloveniji

V notranjem slovenskem spopadu, katerega dimenzije so prerasle v državljansko vojno, ni šlo samo za spremembo oblasti in s tem ustrezno politično korekcijo, ampak je imel ta spopad ideološki značaj z ambicijo postaviti novo ali drugačno civilizacijo, v temelju spremenjeno paradigmo obstajanja.

2. Struktura slovenske državljanske vojne

V skladu s tem za slovensko državljansko vojno ne moremo uporabiti kategorije spor, ki nakazuje spopad dveh sil za tretjo stvar, ampak je v slovenski državljanski vojni šlo za napad ene strani na drugo, konkretno napad boljševikov – mednarodno vezanih na Kominterno – na demokratsko substanco naroda, vezanega na tradicionalne civilizacijske norme. Slovence smo hkrati napadli trije totalitarizmi: fašizem, nacizem in boljševizem.

3. Strateška prikritost ciljev

Boljševiki boja, ki so ga začeli, niso vodili enoumno, ampak dvoumno. Svoje ideološke revolucionarne cilje so maskirali z bojem proti okupatorju, kakor da jim gre za narodovo osvoboditev. V resnici so sledili logiki revolucije, na zunaj pa so se hkrati, včasih še z večjim poudarkom, šli rezistenco. Z eno besedo, boljševiški angažma je v slovenski zgodovini potekal v znamenju velikopotezne prevare.

Grad Rajhenburg ni znan le po medvojnem nemškem zbirnem taborišču in povojnem komunističnem ženskem zaporu. Občina Krško, ki je zemljiškoknjižni lastnik gradu, je grad v celoti obnovila in ga za javnost odprla 1. decembra 2012.

Na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo pozidani grad Rajhenburg je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. Nastal je v prvi polovici 12. stoletja oziroma pred letom 1141.

Temeljito obnovljen

1. decembra 2012 se je grad Rajhen­burg po dveletni prenovi znova predstavil javnosti. Grajska stavba, ki že devet stoletij kraljuje na str­mem skalnem pomolu nad izlivom potoka Bresta­nica v reko Savo, je dobila novo podobo in s tem zagotovilo, da jo bomo ohranili za naslednje rodove. Rajhenburg je imel v tem pogledu srečo. V njego­vem primeru so se združili volja lokalne skupnosti in zadostna finančna sredstva, kar je omogočilo razmeroma hitro in celostno prenovo. Mnoge druge grajske stavbe na Slovenskem te sreče nimajo in razpadajo tako rekoč pred našimi očmi. Le upamo lahko, da bo primer Rajhenburga zgled za še kakšno prenovo gradu v prihodnosti.

Se odpira nova politična fronta med postkomunisti in pomladniki? Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih združenj Sever skušata doseči, da država ne bi več financirala Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Obe veteranski organizaciji sta 21. februarja letos na vlado Alenke Bratušek naslovili pritožbo zaradi odločbe ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov. To pomeni tudi določeno finančno podporo države. Očitno pa je vodilnim na veteranski zvezi in zvezi Sever veliko do tega, da bi finančno onemogočili sicer zelo aktivno VSO, ozadje pa je seveda politično.

Napad na VSO

V drugem členu statuta VSO je namreč zapisano, da je to domoljubno društvo, ki združuje državljane Republike Slovenije ter Slovence v zamejstvu in po svetu, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve, v pripravah na osamosvojitev Slovenije, pri sami osamosvojitvi in pri obrambi domovine v vojni za Slovenijo. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve, kot jih določajo programska izhodišča VSO. No, očitno pa se »tradicionalni« veteranski organizaciji s tem ne strinjata in v dopisu zatrjujeta, da VSO izvaja dejavnosti na področju, za katerega ni registrirano. 26. oktobra 2013 je namreč predsedstvo VSO sprejelo Pravilnik o veteranski uniformi in ga objavilo na svoji spletni strani. Pri tem kot veteranske uniforme šteje maskirno uniformo Slovenske vojske oziroma teritorialne obrambe iz leta 1991, maskirno uniformo brigade MORiS (pred tem 30. razvojne skupine TO), ki simbolizira obdobje Manevrske strukture narodne zaščite, in bojno uniformo slovenske milice oz. policije iz leta 1991. »Prepričani smo, da pristojna ministrstva soglasij za uporabo teh uniform niso podala, saj so uniforme z akti državnih organov zaščitene,« je zapisano v dopisu ZVVZS in zveze Sever. V nadaljevanju piše, da je VSO 14. decembra 2013 ob 12. uri izvedlo javni postroj svojih članov v uniformah Slovenske vojske v Kočevski Reki. Iz tega sklepajo, da VSO s svojimi aktivnostmi neposredno posega na področja delovanja v javnem interesu, ki jih za vojne veterane opravljajo zveza in policijska veteranska društva Sever ter zveza in Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo. »Pri tem zavaja javnost in novači člane veteranskih društev iz obdobja osamosvajanja Slovenije leta 1991.«

V Premogovniku Velenje, kjer so januarja letos dnevno v povprečju izkopali 21.634 ton premoga (v celem mesecu pa skoraj 500 tisoč ton), so zaposleni v ponedeljek, 3. marca 2014, izvedli dveurno opozorilno stavko.

Stavkovne zahteve, ki jih je stavkovni odbor Sindikata Premogovnika Velenje sprejel na izredni seji odbora že v ponedeljek, 17. februarja, so se nanašale na ureditev razmerij v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki bodo omogočala normalno poslovanje Premogovnika Velenje. Kljub podpisani pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije za leto 2013 med HSE, Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in Premogovnikom Velenje, HSE oziroma TEŠ nista prevzela vseh s pogodbo določenih količin premoga, kar za Premogovnik Velenje pomeni precejšnji izpad prihodkov − 4 milijone evrov.

Priporočila HSE o višini regresa

Poleg naštetega sindikat zahteva izplačilo dodatnih prejemkov, določenih v Kolektivni pogodbi Premogovnika Velenje in Panožni kolektivni pogodbi (PKP) premogovništva Slovenije, ter zagotovitev enotnih dodatnih izplačil v skupini HSE za leto 2013. Ob tem je treba omeniti, da je Premogovnik Velenje upošteval priporočila, ki jih je v zvezi z izplačilom regresa za leto 2013 posredoval prav HSE in v katerem ta zaradi zdajšnjih gospodarskih razmer priporoča izplačilo regresa v višini minimalne plače. Uprava Premogovnika Velenje pa je na svoji spletni strani zapisala, da razume nezadovoljstvo zaposlenih, ker je bil v drugih družbah HSE izplačan višji regres oziroma so bila izvršena dodatna izplačila, vendar brez odkupa neprevzetih pogodbeno določenih količin premoga Premogovnik Velenje nima na razpolago dodatnih finančnih sredstev za izpolnitev zahteve glede višine regresa. Dodajmo, da so bile v času opozorilne stavke izvedene vse aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih ter varovanja premoženja podjetja. Po koncu ponedeljkove opozorilne stavke so dejali, da bo stavkovni odbor Premogovnika Velenje nadaljeval pogajanja z upravo družbe in generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom, predsednik podjetniškega sindikata Ferdinand Žerak pa je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do dogovora.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)