Propadli reformist z nasmeškom

Minuli teden je v 88. letu starosti umrl zadnji jugoslovanski premier Ante Marković, ki je v času razpadanja Jugoslavije močno zaznamoval tedanji jugoslovanski politični prostor. Po razpadu Jugoslavije se v javnosti ni več pojavljal.

 

Marković vsaj med Slovenci zagotovo velja za kontroverzno osebnost, saj naj bi bil prav on omogočil oborožen poseg JLA proti Sloveniji. Čeprav je v začetku svojega mandata dajal vtis, da bi Jugoslavija lahko gospodarsko zaživela, je sanje o reformah spodnesla Miloševićeva »koalicija« v jugoslovanskem političnem vrhu.

 

Z dinarji v roki

Ante Marković, po narodnosti Hrvat, se je rodil 25. novembra 1924 v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Študiral je elektrotehniko na zagrebški tehniški fakulteti in diplomiral pri tridesetih letih. Njegov politični vzpon se je začel v osemdesetih letih, ko je 1986 postal predsednik predsedstva tedanje Socialistične republike Hrvaške. Na tej funkciji je nasledil Erno Derosi Bjelajac, dve leti kasneje pa ga je na tej funkciji nasledil Ivo Latin, ki je bil še zadnji hrvaški »socialistični« predsednik, preden je oblast prevzel Franjo Tuđman. Že januarja leta 1989 je bil izvoljen za predsednika zveznega izvršnega sveta, potem ko je odstopil njegov predhodnik Branko Mikulić, bosansko-hercegovski politik, zaradi kritik, da njegova vlada ni sposobna rešiti države iz hude gospodarske krize (mimogrede, njegov odstop so že nekaj mesecev prej terjali jugoslovanski, predvsem pa slovenski železničarji). Dejansko oblast pa je prevzel dva meseca kasneje. Približno v istem času so bile v Sloveniji neposredne volitve slovenskega člana predsedstva SFRJ, na katerih je zmagal dr. Janez Drnovšek, ki je 15. maja istega leta prevzel enoletni mandat predsednika predsedstva SFRJ. Videti je, da je imel Marković kot reformist največjega političnega zaveznika prav v Drnovšku, saj je ta v svojih programskih izhodiščih izražal podporo gospodarskim reformam ter usmeritvi Jugoslavije k tržnemu gospodarstvu in zahodnoevropskim integracijam, omenil pa je tudi konvertibilni dinar, ki je kasneje postal Markovićev zaščitni znak. Marković je decembra leta 1989 predstavil ambiciozen gospodarski program, ki je bil usmerjen predvsem v brzdanje inflacije. Ob tem je izvedel denominacijo ponorelega dinarja, ki je v roku nekaj let pridobil ogromno ničel. Dinar je izgubil štiri ničle, zaradi česar se je v javno rabo znova vrnila tudi »para« kot stoti del dinarja, razmerje do nemške marke pa je bilo fiksno 1:7 Sedem dinarjev torej za eno marko. Seveda je bilo treba za to tudi izdati nove dinarske bankovce, t. i. »markovičke« z novim imidžem jugoslovanskega dinarja. Mednarodne finančne ustanove so z odprtimi rokami podprle njegov program, politiki iz Zahodne Evrope in ZDA pa so verjeli, da lahko Marković reši razpadajočo Jugoslavijo.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Komentarjev

 
0 #2 ivan 22:19 03-02-2012
Ja nasmejani so bili ustanovitelji yugoslavije in ker niso imeli papirja,pisati in brati malokdo, so neutemeljene smrtne sodbe izrekli ustno,izvrševal i pa tajno in na skrivnih lokacijah.Hvala za nasmeške imam pač rajši odkito klofuto.
Citat
 
 
-3 #1 kokolino 17:37 07-12-2011
Ja to so bili zlati časi nikoli več ne bomo videli toliko nasmejanih ljudi kot takrat.Počasi umirajo velikani ki so gradili jugoslavijo[ust ano.gorenja žal se ne spomnim imena pa Kavčič]in še bi se jih našlo.Kaj so ta nova mlada izobražena pametna pezdeta naredila iz nas se lepo vidi pa tudi čuti.Samo lajanje kako bo to vse lahko naredit kako so prejšnje generacije bile malo vredne itd...Sedaj ko bi najbolj rabili nekaj pravih potez pa jih ni nihče sposoben izpeljat.Večina naših politikov se kiti z diplomami doktorati magistri in nevem še kaj imajo pred priimki.Toda to so samo na papirju papir pa vemo zakaj je dober.
Citat
 

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)