Sreda, 08 Maj 2013 22:06

Avtor: B.P.

Dinozavri, izumrli vretenčarji, so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let. Čeprav so izginili že pred 65 milijoni let, pa zanimanje zanje še ni pojenjalo. Nazadnje so na Kitajskem odkrili najstarejše primerke fosilov zarodkov dinozavrov, s katerimi bodo lahko pojasnili razvoj teh predzgodovinskih orjaških živali.

Odkar so znanstveniki v 19. stoletju odkrili prve vrste dinozavrov, so sestavljena okostja postala ena največjih atrakcij v muzejih po vsem svetu. Dinozavri so postali del popularne kulture predvsem zaradi a Jurski park in poljudnoznanstvenih knjig. Zagon je raziskovanje dobilo v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je John Ostrom odkril Deinoniha, majhnega in smrtonosnega plenilca, ki je mogoče bil celo toplokrven in je spremenil pogled na dinozavre kot na počasne hladnokrvne plazilce. Začele so se raziskave po vsem svetu in raziskovalci so odkrili mnoge nove vrste na doslej še neraziskanih koncih sveta, kot so Južna Amerika, Madagaskar, Antarktika ... Najznamenitejše pa je postalo odkritje odlično ohranjenega pernatega dinozavra na Kitajskem, ki je okrepilo teorijo o evolucijski povezavi med dinozavri in ptiči.

Fosili zarodkov

Nedavno odkrito gnezdo v okrožju Lufeng na Kitajskem vsebuje zarodke več dinozavrov v različnih stopnjah razvoja, zato predstavlja enkratno priložnost za raziskovanje embrionalnega razvoja pri dinozavrih. Paleontolog Robert Reisz z Univerze v Torontu je skupaj s kolegi odkril fosile zarodkov vrste zavropod v gnezdu, ki je iz obdobja zgodnje jure, pred 190 do197 milijoni leti, kar pomeni, da gre za do zdaj najstarejše odkrite zarodke dinozavrov. Najdba vsebuje jajčne lupine in več kot 200 kosti. »Večina dozdajšnjih najdb izvira iz obdobja pozne krede,« je pojasnil strokovnjak za paleontologijo vretenčarjev David Evans iz Kraljevega muzeja Ontario v Torontu in dodal, da tokratno odkritje sega še sto milijonov dlje v preteklost. A strokovnjakov ne navdušuje samo starost najdbe, ampak dejstvo, da so v vzorcih kosti iz gnezda odkrili najstarejši organski material v kopenskih vretenčarjih. Gre za presenečenje, saj so fosili stegnenic zelo občutljivi in krhki, zaradi česar so bolj izpostavljeni učinkom preperevanja in podzemne vode. »To nam pove, da so lahko imeli tudi drugi fosili dinozavrov organske ostanke. Samo nismo jih pregledali na pravi način,« je prepričan Reisz.

Sreda, 24 April 2013 20:06

Avtor: Petra Janša

Zderi.se je storitev, namenjena vsem nam v trenutkih, ko nam nekaj »dvigne pokrov« ali ko »imamo vsega dovolj« in se želimo »zdreti« ali izpovedati. Tiste, ki uporabljajo Zderi.se, imajo ljudje veliko raje, pravijo odgovorni za projekt.

Ko smo jezni, pogosto naredimo ali rečemo stvari, ki so nam in okolici v škodo. Kasneje nam
je za to običajno žal. V zadnjem času je tega zaradi splošne ekonomske situacije, tempa
življenja in obremenjenosti vse več in resno ogroža tako naše zdravje kot tudi odnose z
ljudmi, ki so nam najdražji.

»Angere« ali zadaviti
Angleška beseda za jezo (anger) izhaja iz latinske besede »angere«, kar pomeni zadaviti. Jeza nas »zadavi« na več ravneh. Med vsemi čustvi je jeza večini od nas verjetno najbolj znana. Pogosto jo občutijo ljudje z nizkim samospoštovanjem, migrenami in želodčnimi razjedami, ljudje, ki so doživeli srčni infarkt, ki imajo težave zaradi zlorabe snovi, frustrirajočega dela ali medosebnih odnosov, ki so izgubili službo. Namesto da bi ljudje nadzorovali svojo jezo, jeza nadzoruje njih. Čeprav jeza ni edini vzrok za omenjene težave, pa to, da je večina teh ljudi zelo pogosto jezna, kaže, da je vendarle eden od zelo pomembnih dejavnikov.

Jeza povzroča bolezni
Preveč jeze zastruplja in povzroča bolezni vseh vrst. Na telesni ravni se kaže kot povišan srčni utrip, več kortizola (stresnega hormona) v krvi, povečana mišična napetost, glavobol, zmanjšana duševna zbranost in zamašene arterije. Jeza opozarja, da je nekaj prišlo med nas in želeni cilj, in kliče k akciji. Cilj je lahko nekaj tako preprostega, kot je priti domov, ko je na cesti gneča. Ko nam takrat »kreten« na cesti surovo odvzame prednost, se nas poloti sveta jeza. Čustvo jeze pogosto zamenjujemo z dejanji, ki jih izvedemo, ko smo jezni.

Sreda, 17 April 2013 21:06

Avtor: B.P.

Želite doživeti pogled iz vesolja? Poleti nad orbito kmalu ne bodo dosegljivi le astronavtom in multimilijonarjem. Že zelo kmalu nameravata družba Virgin Galactic milijarderja Richarda Brandona in ameriška družba za izdelovanje raket Xcor Aerospace v vesolje na izlet popeljati prve turiste.  

Kupiti karto za polet v vesolje že nekaj časa ni več le znanstvena fantastika. To področje turizma je nastalo v začetku 21. stoletja, ko je Ruska zvezna vesoljska agencija začela ponujati mesta na krovu plovil Sojuz pri odpravah na Mednarodno vesoljsko postajo za komercialne namene. Med letoma 2001 in 2009 je nastalo več zasebnih podjetij, ki so organizirala potovanja v vesolje za interesente po ceni med 20 in 35 milijonov dolarjev. Skupno je v tem obdobju v vesolje poletelo 7 vesoljskih turistov, od tega eden dvakrat. Leta 2010 je agencija zaradi povečane aktivnosti na Mednarodni vesoljski postaji nehala tržiti vesoljske polete, kmalu pa bo potovanje v vesolje znova mogoče.
Novi načrti …
Družbi Virgin Galactic in Xcor Aerospace, ki imata svoji postojanki v dveh sosednjih objektih v puščavi Mojave v ZDA, sta že začeli opravljati potrebne poskuse, njuni strokovnjaki pa so prepričani, da bi lahko prve polete opravili že leta 2014. V testnih letih bo njihovo vesoljsko plovilo SpaceShip Two prvič uporabilo izstrelitveno raketo, ki bo temu posebnemu »letalu« omogočila letenje v Zemljini sub-orbiti na višini 60 kilometrov od Zemlje. V prvem delu leta bo SpaceShip Two v zrak popeljalo posebno letalo WhiteKnight Two, izdelano prav za ta namene. Nadalje je predvideno, da se bo plovilo SpaceShip Two na Zemljo vračalo v tako imenovanem jadralnem načinu. Če bo šlo vse po načrtih, bodo pri Virgin Galactic v svojem vesoljskem plovilu v vesolje hkrati popeljali po šest turistov. Preden se bodo vrnili v atmosfero, bodo turisti šest minut v breztežnem stanju. Družba Xcor pa bo s svojim vesoljskim plovilom Lynx v vesolje za uro in pol popeljala po enega turista. Po sedanjih načrtih naj bi na dan opravili štiri tovrstne turistične polete. Obe družbi bosta potnike popeljali na višino 100 kilometrov nad Zemljo - na mejo med atmosfero in vesoljem.

Sreda, 03 April 2013 21:06

Avtor: Petra Janša

Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus). Glavni tarčni organ aflatoksinov so jetra, zastrupitev pa imenujemo aflatoksikoza.

Aflatoksini so naravni strupi, ki jih sproščajo tri vrste gliv rodu Aspergillus – A. flavus, A. parasiticus in redkeje A. nomius. Te vrste najdemo v toplih in vlažnih klimatskih razmerah. A. flavus proizvaja samo aflatoksine B (B1, B2), medtem ko drugi dve vrsti proizvajata tudi aflatoksine G (G1, G2). Najpogosteje onesnaženi so oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza. Aflatoksina M1 in M2 sta hidroksilirana presnovka aflatoksinov B1 in B2, ki ju najdemo v mleku in mlečnih proizvodih in sta posledica hranjenja prežvekovalcev z okuženo krmo. Aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo z onesnaženo krmo, se v njihovih jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa se prek mlečnih žlez izloča v mleko.

Učinki na zdravje ljudi
Aflatoksini se v jetrih presnovijo v zelo reaktiven metabolit, ki lahko reagira z beljakovinami in deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in poškoduje oziroma uniči jetrne celice. Lahko se zgodi, da pride do odpovedi jeter zaradi obilnega propada jetrnih celic. So genotoksični (lahko poškodujejo genetski material, DNK) in rakotvorni ter verjetno teratogeni (lahko poškodujejo zarodek).
Akutna strupenost Pri kratkotrajni izpostavljenosti visokim odmerkom lahko pride do akutnih zastrupitev. Pri revnih prebivalcih Indije, ki so jedli plesnivo koruzo, so zaznali številne zastrupitve, in sicer se je pojavila zlatenica, povišal se je krvni tlak v žilah jeter (portalna hipertenzija), obolelim se je v trebušni votlini nabirala tekočina (ascites), številni zastrupljenci so tudi umrli. Koruza, ki so jo uživali, je vsebovala 6,25–15,6 ppm (delcev na milijon) aflatoksina, kar je pomenilo dnevni vnos 2–6 mg oz. 0,2 mg–0,6 mg/kg telesne mase (TM) za 10 kg otroka oziroma 0,03–0,1 mg/kg TM za 60 kg odraslega.
Aflatoksin se uporablja tudi pri nekaterih laboratorijskih poskusih in mogoče so tudi namerne zastrupitve. Tako je namerno zaužitje 1.5 mg/kg aflatoksina pri 25-letni ženski povzročilo nesrbeč kožni izpuščaj, glavobol in siljenje na bruhanje, na srečo brez dolgotrajnih posledic.
Do akutnih zastrupitev pride pri izpostavljenosti, ki je mnogo večja od kronične, to je dolgotrajne izpostavljenosti, to pomeni, da mora biti enkratna izpostavljenost od stokrat do več sto tisočkrat večja kot znaša kronična.

Sreda, 27 Marec 2013 22:06

Avtor: Petra Janša

Slogan letošnjega svetovnega dneva spanja je bil Dobro spanje za zdravo staranje. Z motnjami spanja se sooča že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije, pri čemer stroka loči več kot 80 različnih motenj spanja.

Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje odraslih in otrok. Splošno prepričanje, da v spanju telo in še posebej osrednje živčevje počivata, že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so namreč možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo. Za zdrave odrasle osebe je značilno, da zvečer zaspijo v desetih do petnajstih minutah, potem ko ugasnejo luč. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, ki ga poznamo tudi po imenu faza neREM (ang. non-REM). Znotraj nje si sledijo štiri obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Običajno 60-90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja. Ime je dobilo po značilnih hitrih očesnih gibih (angl. Rapid eye movement – REM). Živahno obdobje spanja se periodično ponavlja skozi vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20-25 odstotkov vsega časa spanja. Res pa je, da se vzorec spanja proti jutru spremeni. Glavni akterji postanejo dremež, lahno spanje in faza REM.

Motnje spanja
V Sloveniji se po pogostosti motenj spanja ne razlikujemo od drugih evropskih držav. Po besedah vodje ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Leje Dolenc Grošelj so našim bolnikom na voljo vse sodobne oblike zdravljenja. Uspešnost zdravljenja je zelo dobra, tudi v primeru narkolepsije, žal pa manj kot tretjina tistih, ki jih mučijo motnje spanja, poišče strokovno pomoč. Najpogostejša motnja spanja je nespečnost, sledijo motnje dihanja med spanjem. Pogosti so tudi motorični fenomeni med spanjem, kot je na primer sindrom nemirnih nog. S starostjo se možnost motenj spanja povečuje. Med dejavniki tveganja so debelost, nekatera zdravila, ki delujejo na mišični tonus, pa tudi nočno delo. Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja lahko dolgoročno povzročita resne zdravstvene težave, kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj, je opozorila Dolenc Grošljeva.