Lipuš: pisatelj hodi pred drugimi

V začetku maja je slovenski koroški pisatelj, pedagog in urednik Florjan Lipuš dopolnil 75 let. V svojih delih prikazuje sodobno zamejsko koroško resničnost skozi osebno življenjsko izkušnjo, ki se kaže v koroškem narečju in zakoreninjenem slogu.

Florjan Lipuš je eden najpomembnejših slovenskih avtorjev avstrijske Koroške, ki v svoji prozi piše o sodobni zamejski koroški resničnosti skozi osebno življenjsko izkušnjo. V svojih delih, ki obsegajo nekaj scenskih del, romane, kratko prozo in kulturnopolitične eseje, se nepopustljivo zavzema za človekovo pravico do prostosti in pokončnosti v travmatiziranem manjšinskem svetu, ki prav te človeške lastnosti preverja, duši in lomi močneje, kot se to dogaja drugod. Stvari in dogodke gleda naravnost in brez rodoljubnega popuščanja ali lepotnega prenarejanja. Njegov slog je senzibilen, saj zaznava in izraža tako komiko, tragiko pa tudi grotesknost koroške sedanjosti. Jezikovni slog Florijana Lipuša je posebna obogatitev slovenskega jezika, saj je globoko zasidran v koroškem narečju in obenem osebno stiliziran po meri sodobne literature. Kot so še zapisali v utemeljitvi upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je pisatelju leta 2004 podelil Prešernovo nagrado, njegov jezikovni slog vsebuje dražljivo napetost med narečno arhaiko, ki jo vzdiguje v književni jezik, sodobno izražanje pa potaplja nazaj v starodavni ljudski govor. Florjan Lipuš je za svoje dosežke na področju umetnosti leta 2004 prejel tudi najvišje priznanje Republike Slovenije, ob čemer je dejal: »Medtem ko Slovenija skrbi za to, da se bo naša beseda razlegala v širokem evropskem prostoru, pa jo na Koroškem sami utišujemo in zmanjšujemo, s svojo politično nezrelostjo in nepoučljivostjo skrbimo za to, da se vedno manj razlega med nami.« Leta 2005 je pisatelj prejel še častno nagrado za literaturo Republike Avstrije kot prvi avtor, ki piše tudi v slovenskem jeziku. Lani, 2011 je na Bavarskem prejel Petrarkovo nagrado iz rok nemškega založnika Huberta Burde, nagrajevani pa so bili tudi prevajalci njegovih del v nemščino, med njimi Johann Strutz, Fabjan Hafner in Peter Handke.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)