»Avtorji zbornika Evropska Slovenija želimo povedati, da sedanje stanje pri nas in njegov razvoj ne ustrezata vrednotam osamosvojitve,« je za Demokracijo dejal pater Jernej Kurinčič, publicist in urednik dvomesečnika Brat Frančišek.

Ste soavtor zbornika Evropska Slovenija (Inštitut Karantanija in Inštitut Nove revije), v katerem avtorji odgovarjate na ključno vprašanje, kakšno Slovenijo hočemo.
Pred slabima dvema letoma se nas je zbrala skupinica avtorjev iz »nevidne generacije« med 30. in 40. letom, ki smo se (prej vsak zase) že nekaj časa spraševali, ali je »to res to«. Ali je to, kar Slovenija kaže na političnem, gospodarskem in duhovnem področju, res tisto, za kar smo se osamosvojili? Želimo povedati, da sedanje stanje pri nas in njegov razvoj pač ne ustrezata vrednotam osamosvojitve, da stanje ni normalno. Da se drzni skok naše domovine, ko se je pognala v srce Evrope, žalostno končuje s padcem nazaj v balkansko blato. Želimo sporočiti, da generacija, ki je »pri najboljših močeh«, na položaj gleda drugače od diktata rumenih in tendenčnih medijev.

Zaradi nastale krize je resna grožnja evropski Sloveniji t. i. demokratični socializem.
Straši me obujanje komunistične »mitologije« na vseh področjih javnega življenja, ki smo mu v zadnjem času priče. Nedoumljivo je, kako hitro so ljudje pozabili na zločinskost polpreteklega obdobja; na temeljno nesvobodo, ki je vladala; na nacionalno drugorazrednost; na institucionalizirano mizerijo. Ne zanikam, da je sedanje stanje v marsičem porazno in sramotno, a vsekakor ga ne bomo odpravili tako, da se bomo vrnili v sistem, ki ga je - zgodovinsko gledano - povzročil. Slovenija je v procesu »odvajanja« od totalitarizma v resni abstinenčni krizi in najslabše, kar lahko naredimo, je, da se vračamo nazaj k isti drogi, pa če je videti še tako privlačna. Govoričenje o »demokratičnem socializmu« ni nič drugega kot sanjarjenje in samoprevara. Socializem smo imeli dovolj časa, da vemo, da v njem ni nič demokratičnega. Da je samo fasada za najbolj divje mogoče »tajkunstvo«.

Nova knjiga publicista Igorja Omerze je napisana. Izšla bo 31. maja, natančno ob 25. obletnici aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Naslov je JBTZ – čas poprej in dnevi pozneje, dokumente zanjo pa je Omerza iskal tudi v Arhivu Jugoslavije.

Gospod Omerza, kako ocenjujete zdajšnje politično dogajanje v Sloveniji?
Pričakujem poslabšanje zaradi predvidenih davčnih ukrepov vlade in nesprejetja zlatega pravila. Vsaj tako kaže na začetku tega tedna.

Osrednji mediji so še nedavno zelo radi poročali, da so bile ideološke teme eden glavnih razlogov za padec Janševe vlade.
Padec vlade Janeza Janše je direktna posledica izstopa Virantove stranke. Da je SDS za mnoge, predvsem pa SD, »ideološko« neprimerna, je jasno, toda to velja (v manjši meri) tudi obratno. S tem hočem reči, da bi šel Janez Janša laže v koalicijo s SD in PS kot oni z njim. Tu igra pomembno vlogo trdo jedro nekdanjih socialističnih politikov na čelu z Janezom Stanovnikom, ki branijo osvobodilni boj, kar je v redu, toda o revoluciji med vojno (in še bolj po njej) pa imajo vgrajeno močno blokado spomina.

Čez noč pa ideološke teme za iste medije niso več težava. Bi se strinjali?
Tega nisem zaznal oz. se »ideološke« teme neprestano pojavljajo tako v politiki kot v medijih. S tem mislim predvsem na odnos do polpretekle zgodovine in na razmišljanje o tem, kako se usmeriti v prihodnosti. Tudi vstajniki so prinesli kup novih (bolje rečeno pogretih) »ideološko-političnih« tem - od čistega komunizma do atenske (pozabljajoč, da na suženjstvu temelječe) demokracije.

Zaupate vladi Alenke Bratušek, ki zatrjuje, da Slovenija letos ne bo potrebovala evropskega reševanja?
Razmišljanje o dvigu davkov in o državnem gradbenem podjetju je neprimerno in nas bo hitro pripeljalo v naročje tujih upraviteljev. No, da bo vlada dvignila davke, je že očitno. To je sicer najlažja pot, ki pa je hkrati tudi najdražja. Veliko bolje bi bilo na mednarodnih tenderjih prodati vse državne deleže v komercialnih družbah in bankah in tako uravnotežiti proračun. To se bo tako ali tako zgodilo; če ne bomo sami, nam bodo to postorili drugi.

»Ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak smo pozvali, da opusti ideje o vnovičnem uvajanju malega dela, saj študenti, upokojenci in brezposelni ne sodijo v isti zakon,« opozarja podpredsednik SDM Žan Mahnič.

Nedavno ste na novinarski konferenci predstavili dosežke vlade Janeza Janše, ki se dotikajo mladih. Jih lahko za naše bralce na kratko obnovite.
Kljub hudi finančno-gospodarski krizi je vlada Janeza Janše sprejela tudi ukrepe v korist mladim. Že s tem, da je delovala v smeri končanja brezglavega zadolževanja in uravnoteženega proračuna, je za mlade, ki bodo v prihodnosti te kredite odplačevali, pomembno. Pozitiven je bil sprejem pokojninske reforme, ki prinaša različne spodbude za delodajalce, če zaposlijo mlade. Z reformo trga dela je vlada pomembno pripomogla k omejitvi zelo uveljavljene prakse posebno pri mladih  - zaposlovanja za določen delovni čas. S pomočjo novega programa »Prvi izziv« je v letu 2012 do zaposlitve prišlo 3.000 brezposelnih mladih do 30. leta. Vlada je znova zagotovila sredstva za subvencije šolske prehrane in je zato v OŠ pravico do brezplačnega kosila na novo pridobilo okoli 12.000 učencev, v srednji šoli pa je subvencijo malice pridobilo 20.000 dijakov več kot doslej. S subvencijami za javni prevoz je vlada razbremenila družinske poračune, saj letni prihranek na posameznika v nekaterih primerih presega tudi 1.500 evrov. Pozdravili smo tudi vrnitev štipendij mladoletnim dijakom.

Novo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak ste že pozvali, naj ne spreminja zakona glede študentskega dela.
Vlada Janeza Janše je v okviru ZUJF dvignila koncesijsko dajatev s 14 na 25 odstotkov, znatni del teh sredstev je šel za štipendije. V SDM smo ta ukrep pozdravili kot pozitivnega, saj se zavedamo problema izkoriščanja študentskega dela, talec tega pa so bile redne zaposlitve, ki za delodajalce predstavljajo bistveno višji strošek kot študentsko delo. Aktualna ministrica je govorila o mogoči spremembi študentskega dela. V SDM smo jo zato pozvali, da opusti morebitne ideje o vnovičnem uvajanju malega dela. Po našem prepričanju študenti, upokojenci in brezposelni v takem primeru ne sodijo v isti zakon. Takrat je zakon na referendumu padel in prepričan sem, da bi se to spet zgodilo, če bi šli v take spremembe. Podpiramo pa idejo, da bi del koncesijske dajatve namenili v pokojninsko blagajno. Ministrici sicer želim veliko uspeha v njenem mandatu, čeprav vanj dvomim, saj je bila državna sekretarka pri ministru Ivanu Svetliku in s tem soavtorica treh slabih zakonov, ki so padli na referendumu, kar je posledica tudi tega, da očitno ni sposobna socialnega dialoga in dogovora s socialnimi partnerji.