Kultura

V okviru Festivala Ljubljana se je 13. julija začela 17. mednarodna likovna kolonija v Križankah. Letošnje, ki se je končala z odprtjem razstave del udeležencev 18. julija v Viteški dvorani Križank, se je udeležilo osem umetnikov.

Poleg štirih domačih umetnikov so se likovne kolonije v Križankah udeležili še štirje umetniki iz Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Makedonije. Iz Slovenije so sodelovali Jerneja Smolnikar, Janko Orač, Rihard Bandelj - Riki in Leon Zakrajšek, iz Hrvaške je prišla Slavica Marin, iz Bolgarije Živko Ivanov, iz Srbije Čedomir Vasić in iz Makedonije Dimitar Malidanov. Selektor Tomo Vran je zapisal, da se mu v času, ko moderna tehnika vedno bolj izpodriva našo lastno imaginacijo, postavlja vprašanje, kje je v tem svetu prostor za intimno likovno ustvarjanje in ali sploh še obstaja potreba po tem. Pozornost javnosti se je glede vizualne umetnosti v zadnjih desetletjih obrnila pretežno k projektom, dogodkom, ki so medijsko zanimivejši in ne zahtevajo toliko lastne percepcije. »Umetnost moderne dobe sledi trendom globalizacije, ekonomije in politike ter sociokulturnim spremembam. Hitrost pretoka informacij in idej je krepko posegla tudi v svet umetnosti in spodbudila večjo multidisciplinarno živahnost, ki je tipična za sodobno umetnost. Prav tako so sodobni trendi tržnosti pripomogli, da smo zašli v slepo ulico vrednot, sposobnosti izražanja čustev in kreativnosti. Se pa vrsta umetnikov v svojih delih odmika od pozornost vzbujajočih trendov in išče rešitve globalizirajočega se sveta v svoji intimi. Namesto postduchampovske filozofije, po kateri lahko vsak predmet postane umetnost, iščejo umetnost v potezah lastne roke,« je poudaril selektor Tomo Vran.

Urbana kolonija

Na zgornjem, manjšem dvorišču Križank so umetniki ustvarjali v posebnem ozračju Ljubljane, saj večina kolonij sicer poteka v spokoju narave. Janko Orač, ki živi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki, je izpostavil posebnost ljubljanske kolonije, ki ponuja prijetno vzdušje dogajanja v Križankah ter širjenje kroga poznanstev in druženje s kolegi. Meni, da je delo v kolonijah vsekakor drugačno od dela v ateljeju, tam si sam, tukaj pa je več zunanjih impulzov. »Zame je dragocena izkušnja, da lahko sredi prestolnice v tako eminentnem prostoru, kot so Križanke, tudi ustvarjam. Ta ambient s Plečnikovo arhitekturo in s koncertnim dogajanjem daje dodaten impulz za delo.

Letošnje poletje bo lahko za otroke zelo pestro, saj po vsej Sloveniji potekajo ali še bodo potekale različne kulturne dejavnosti. Največ delavnic za otroke različnih starosti pripravljajo v muzejih, veliko pa je tudi različnih predstav.

Po vsej Sloveniji bodo tudi to poletje pripravili številne kulturne dejavnosti, ki bodo otrokom popestrile počitniške dni in poskrbele za razmah domišljije. Programi različnih ustanov bodo obsegali gledališke in lutkovne predstave, filme in ustvarjalne delavnice. Največji nabor delavnic pripravljajo v muzejih. Mini teater v sklopu Mini poletja ob sobotah in nedeljah na Križevniški ulici in Ljubljanskem gradu ponuja vrsto lutkovnih in gledaliških predstav. Tako bosta v nedeljo, 20. julija, pred dvorano Mini teatra na Gradu ob 18. uri otroški delavnici Živalski karneval in Razigrana hobotnica. Naslednja predstava v okviru Mini poletja bo 23. avgusta, in sicer lutkovna predstava Trije dobri prijatelji Chrisa Wormella. Med poletjem se bodo torej predstavila tudi tuja gledališča, med njimi švedski Staffan Björklunds Teater, slovaški Divadlo Piki in hrvaško Gradsko kazalište lutaka Split. Festival se bo končal 5. septembra s premiero predstave Na Noetovi barki ob osmih, ki je nastala po besedilu Ulricha Huba v Waltlovi režiji. Otroške ustvarjalne delavnice pa pripravljajo v sodelovanju z Združenjem mladih, staršev in otrok SEZAM.

Gremo v kino

Kinodvor tudi letošnje poletje ponuja otroške filme v dveh sekcijah. V sklopu Čarobni prijatelji ob sobotah predvajajo filme, ki obujajo vez med otrokom in njegovimi domišljijskimi prijatelji. Do konca avgusta se bodo zvrstili ameriški filmi Deana DeBloisa Kako izuriti svojega zmaja 2 (2D), Maček v klobuku v režiji Boa Weicha, ET Stevena Spielberga, francoski film Hiša pravljic režiserja Dominiquea Monferyja, norveški film Katarine Launing in Roara Uthauga Čarobno srebro, koprodukcijski film Stephana Schescha Meseček ter francoski film iz leta 1953 Rdeči balon + Bela griva: divji konj, ki ga je režiral Albert Lamorisse. Od 23. avgusta pa bo na ogled še novi francoski film Laurenta Tirarda Nikec na počitnicah. Med 18. in 29. avgustom pa v Kinodvoru v sodelovanju z Dramsko šolo Barice Blenkuš in DZMP pripravljajo tudi Igrivi kino − poletno delavnico igranega filma, do 15. avgusta pa zbirajo likovne in literarne zgodbe o muminih. Poletni natečaj so razpisali v sodelovanju z Mladinsko knjigo ob 100. obletnici rojstva Tove Jansson, avtorice nenavadnih bitij, ki so osvojila svet.

Kulturni dom v Podpeči je 3. julija postal prizorišče 2. dogodka Kulturnega foruma SDS. Okrogla miza o slovenski glasbi je osvetlila številne probleme slovenske zabavne glasbe, glasbenikov in kantavtorjev. Razvila se je živahna razprava.

Gostje okrogle mize o slovenski zabavni glasbi z naslovom Slovenska avtorska glasba na prepihu so bili pevec, skladatelj in pesnik Gal Gjurin, avtor uspešnic skupine Big Foot Mama Miha Guštin Gušti, ki je kasneje stopil na samostojno glasbeno pot, bobnar skupine Big Foot Mama Jože Habula in poslanka v državnem zboru Alenka Jeraj, predsednica Strokovnega sveta SDS za kulturo. Okroglo mizo je povezoval predsednik kulturnega foruma pri SDS Matjaž Lulik, ki je razpravo odprl z besedami, da je največja težava, s katero se soočajo avtorji slovenske glasbe, ta, da slovenski radijski in televizijski distributerji ne namenjajo dovolj terminov za slovensko glasbeno sceno in predvajanje njihovih produktov ali skladb. Navzoči so med pogovorom ugotovili, da so s tem oškodovani tako avtorji kot poslušalci, prvi zato, ker njihove glasbe poslušalci nimajo kje slišati, je ne poznajo in posledično tudi ne kupujejo glasbenih produktov, drugi pa zato, ker ostajajo v danes razširjenem absurdnem prepričanju, da je slovenske glasbe malo oziroma da je slaba. Mladi glasbeniki se v Sloveniji danes zelo težko uveljavijo iz različnih razlogov. Kot enega od njih so v razpravi omenili pomanjkanje »placov«, tj. krajev, kjer bi lahko nastopali v živo in se tako kalili. Predstavnika skupine Big Foot Mama sta prepričana, da imajo mladi manj motivacije kot nekoč oni oz. da na glasbo gledajo preveč zmaterializirano v smislu »kaj bom pa imel od tega«. Gal Gjurin, drugi gost okrogle mize, je bil nekoliko drugačnega mnenja. Problem vidi predvsem v tem, da ni regijskega razvoja na področju zabavne glasbe. »Ministrstvo za kulturo nima nobene strategije glede tega, tudi raziskav na to temo ni. To problematiko bi bilo treba začeti reševati sistemsko. Ubrati bi bilo treba ustrezno regijsko politiko glede zabavne glasbe. Kljub temu bi minilo pet ali celo deset let, preden bi se videli rezultati,« je prepričan Gjurin.

Letošnji 17. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica se je začel 26. junija v Kranju, končal pa se bo 8. julija v Novi Gorci. Na ulice slovenskih mest je Ana Desetnica privabila 42 skupin iz 12 držav.

Ana Desetnica postaja vse bolj vseslovenski festival in se je že mudila tudi Sežani, Celju, v Krškem in Šoštanju ter še vedno poteka v Mariboru, v Izoli pa bosta poleg današnje predstave Barvniki v ponedeljek še Parada in Spomini poleti. Od včeraj festival Ana Desetnica poteka v Ljubljani, kjer bo trajala še do sobote, do sobote pa bo festival Ana Desetnica potekal tudi v Rušah. Festival ima letos prvič podnaslov Tkanina mesta. To je po besedah Gora Osojnika, vodje Gledališča Ane Monro, ki festival organizira, širša tema, s katero vpenjajo festival in ulično gledališče v kontekst vsakodnevnega urbanega življenja, ki si ga tkemo posamezniki in ki dopušča zelo raznovrstne podobe, interpretacije in akcije. Že festival uličnega gledališča je s svojo množico prizorišč in urbanih okolij svojevrstna tkanina mesta. Se pa seveda tkanine posameznih mest med seboj razlikujejo in za vsako mesto je značilen drugačen poudarek, kar je bistvo Ane Desetnice. Druga rdeča nit letošnjega festivala so klovni in maske ter commedia dell'arte. Vodja Gledališča Ane Monro je od predstav Ane Desetnice v Krškem priporočal plesno-cirkuško predstavo Ljubezenska blesologija v izvedbi hrvaških Kam hram, v Kranju ulično predstavo Kuhinja v izvedbi Maboul Distorsion iz Francije, ki jo je označil kot zelo interaktivno predstavo. Gledalcem v Novi Gorici je priporočal vertikalni ples z multimedijo Vertigo v izvedbi slovensko-francoskega dvojca Vertigo, v Mariboru instalacijo Externet v izvedbi Fadunito in El burro dels jocs iz Španije, v Celju pa italijanski Faber teater s Parado, ki jo je označil kot mešanico commedie dell'arte in glasbe.

Letošnji Lent, mariborski festival na prostem, ki velja za enega največjih v Evropi, bo potekal še do 5. julija. 22. Lent prinaša skupaj okoli 1.200 dogodkov na 44 prizoriščih. Osrednje prizorišče je plavajoči oder na Dravi.

Skupaj s Festivalom Lent, ki se je v Mariboru začel 20. junija, so uradno odprli še novozgrajeni zunanji avditorij Lutkovnega gledališča Maribor, ki je eno od prizorišč festivala, natančneje za džez in komedijo, zato so ga poimenovali Oder Minoriti.Po koncu festivala bo tu potekal tudi Poletni lutkovni pristan. Kot meni direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, je Festival Lent prireditev, na kateri lahko vsakdo najde nekaj zase. Na Lentu pričakujejo skupaj okoli 500.000 obiskovalcev, proračun festivala pa je 1,25 milijona evrov. Ker je sponzorjev iz leta v leto manj, je bilo veliko finančnih težav. Nekaj časa je bila pod vprašajem tudi celotna izvedba festivala. Kljub pomanjkanju na vseh koncih sta več denarja primaknili mariborska občina in država, ki sta za Lent odrinili vsaka po 77.000 evrov. Državi in občini Maribor bo denar, ki sta ga dodali oziroma vrnili, kot pravijo organizatorji, Lentu, najbrž kar primanjkoval. Da bi se v prihodnje izognili težavam, ki so jih imeli letos z organizacijo festivala, katerega obsegu se očitno niso želeli odpovedati, v času festivala zbirajo predloge o prihodnjem razvoju te prireditve. Nekaj manjkajočega denarja za letos nameravajo zagotoviti z vstopninami in s prostovoljnimi prispevki. Generalni pokrovitelj Lenta je NKBM, ki, čeprav je v zadnjih dveh letih zmanjšala obseg sponzorskih sredstev, ostaja zvesta festivalu in ga bo sponzorirala tudi v prihodnjih letih ne glede na morebitno prodajo banke. »Osnova za vladno odločitev je zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki ureja občinske javne zavode in občinske javne programe širšega pomena. Občini, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, ki presega občinski pomen oziroma deluje v javnem interesu države, se zato v okviru sistema financiranja občin zagotovijo ustrezna dodatna sredstva države za financiranje zavoda. Javni interes države ugotovi vlada na predlog ministra, potem ko ta dobi pobudo občine,« so o tem zapisali na STA.

Photon - Center za sodobno fotografijo je letos pripravil 7. festival sodobne fotografije Fotonični trenutki − Mesec fotografije, ki pravkar poteka. Fotografija v javnem prostoru je osrednja tema festivala, ki letos poteka v Ljubljani.

Fotografija je danes najpopularnejši vizualni medij in se pojavlja v najrazličnejših oblikah, od vsakdanje uporabe do fotografije kot izraznega sredstva. Festival sodobne fotografije Fotonični trenutki − Mesec fotografije, ki so ga odprli 30. maja na muzejski ploščadi, ponuja 25 razstav. V ospredju so, kot je dejal direktor festivala Dejan Sluga na predstavitvi, tiste fotografske in umetniške prakse, ki v svoji substanci odražajo tesno povezanost z različnimi fenomeni javnega prostora oziroma javne sfere. Osrednja razstava ima naslov Zipped Worlds: Fotografija v javnem prostoru in je na ogled v galeriji Kult 3000. Letos se je festival v nasprotju s prejšnjimi osredotočil le na prestolnico, dogajanje pa so organizatorji zgostili na teden ob odprtju med 2. in 7. junijem. Letošnja novost so bile večerne projekcije, ki so v tednu ob odprtju potekale v Atriju ZRC SAZU, in pogovori z avtorji. Letos se je festivalu fotografije pridružil še festival Video in Progress 5: Odsevi preteklosti.

Razstave festivala

Pred uradnim odprtjem festivala Fotonični trenutki so v Photonu odprli razstavo kolektiva G.R.A.M.; v sklopu Meseca fotografije pa so odprli še razstavo Bojana Salaja v Narodni galeriji in razstavo Nine Đurđević z naslovom Prostor vmes & Objekt(iv)na v Galeriji Cankarjevega doma.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)