Kultura

Na RTV Slovenija se je začela druga serija iz niza življenjskih zgodb Slovencev po svetu z naslovom Pričevalci. Avtor intervjujev je Jože Možina, ki je tokrat pripravil tudi pogovore s pričevalci iz Kanade, ZDA in iz avstrijske Koroške.

 

Kot prvi iz druge serije Pričevalcev je bil 19. avgusta na sporedu RTV Slovenija pogovor s 87-letno gospo Ivanko Kržič, poročeno Zorko, ki je doma iz Loža, sicer pa od leta 1949 živi v Argentini. »Živimo po slovensko, kolikor se le da,« je dejala Ivanka Kržič Zorko, ki je zelo podrobno opisala, kako se je mama razjokala ob prihodu Italijanov aprila 1941 in kako je pozneje njihova dolina padla v primež revolucije in državljanske vojne, ki je njihovo družino razbila in razselila. Pokazala je tudi sliko svojih 9 otrok, 24 vnukov in 7 pravnukov ter ob tem dejala: »Poglejte, to je Slovenija izgubila.« V mislih je imela tragedijo odhoda v tujino, kjer sta si z možem ustvarila nov dom in drugo domovino. Naslednji pričevalec je gospod Tone Oblak; intervju z njim bo na sporedu 26. 8.. Gospod Oblak je izvrsten rezbar, čigar umetnine krasijo številne cerkve, in avtor kulis za praktično vse gledališke predstave in proslave v Slovencev v Buenos Airesu. »Rojen je bil leta 1935 v Vrbljenah pod Krimom v premožnejši kmečki družini, ki jo je zelo prizadela revolucija. Živo se spominja vojne v teh krajih, pojav partizanov, divjanje okupatorja, poboj Romov. Po vojni je delil usodo slovenskih političnih beguncev v Avstriji in pravi, da so bila to njegova najlepša leta. Po prihodu v Argentino so kmalu začeli z velikim družinskim podjetjem, ki se je razširilo iz Argentine tudi v sosednje države,« je pogovor z njim napovedal Jože Možina.

Daljni spomini

Pogovor z gospo Zdenko Virant Jan, devetdesetletno učiteljico iz Bariloch v Argentini, po jeziku in kulturi pa zavedno Slovenko, bo na sporedu RTV Slovenija 2. septembra. V svojem pričevanju obuja spomin na razmere v Jugoslaviji pred vojno ter na delitev duhov in vzdušje med dijaštvom v času okupacije, ko je maturirala na poljanski gimnaziji. V Argentini se je nazadnje zaposlila v laboratoriju multinacionalke Shell. Zdenka Virant Jan je znana po zavzetem prostovoljnem delu za slovensko skupnost. Četrti pričevalec, s katerim je Jože Možina naredil intervju, je gospod Avgust Korošec, kanadski Slovenec s širokim kavbojskim klobukom. Ko so ga posneli med njegovim obiskom v Ljubljani, je oblekel svojo sovjetsko vojaško uniformo. »Izredno zanimiva in trda življenjska pot ga je vodila od  otroštva v ljubljanskem predmestju in partizanov do šolanja v Rusiji, zapora na Sv. Grgurju v času informbiroja in bega v tujino. Klena pripoved in neposredna govorica odlikujeta Koroščevo pričevanje, ki ima zlasti v opisih trpljenja na Golem otoku oz. Grgurju tudi visoko zgodovinsko vrednost,« je zgodbo o Avgustu Korošcu napovedal Možina.

Na gradu Kromberk se je 5. avgusta s koncertom malijskega virtuoza na kitari in pevca Habiba Koiteja z bendom Bamada začel festival Glasbe sveta 2014. Nastopili bodo še Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape ter Neca Falk.

Festival Glasbe sveta 2014, ki poteka na gradu Kromberk pri Novi Gorici, je letos tretje leto zapored organiziral Goriški muzej v sodelovanju s KUD Morgan in podjetjem Odprta koda. Ključno poslanstvo festivala je sodelovanje z glasbeniki in ustvarjalci, ki se v svojem umetniškem ustvarjanju naslanjajo na tradicionalno, ljudsko glasbo, uporabljajo tradicionalna glasbila ter oživljajo ljudske zgodbe in mite. Tradicionalnim vzorcem dodajajo moderne trende ali tradicije drugih držav. Ob festivalu vsak torek poteka še tržnica Dobrote sveta, na kateri lokalni pridelovalci ponujajo svoje izdelke. Tudi letos so se predstavili glasbeniki, ki se v umetniškem ustvarjanju naslanjajo na ljudsko glasbo in ji dodajajo moderne trende ali tradicije drugih skupnosti in okolij.

Mali in Mostar

Malijski virtuoz na kitari in pevec Habib Koite, ki je na festivalu nastopil prvi, velja za enega najbolj prepoznavnih in priznanih afriških glasbenikov. Z bendom Bamada, ki ga spremlja od leta 1988, je preigral več kot 1.500 koncertov po vsem svetu. Povabljen je bil na najprestižnejše svetovne glasbene festivale. V svoji več kot 20-letni karieri je sodeloval s številnimi glasbeniki svetovnega slovesa, kot so legendarna avantgardna džezovska skupina The Art Ensemble of Chicago, afriška kantavtorja Oumou Sangare in Dobet Gnahore ter ameriški bluzer Eric Bibb. Koite združuje glasbo vseh etničnih skupin Malija. Glasbi, ki jo ustvarja, pravi danssa doso; danssa je ritem, ki je značilen za kraj Keyes, od koder izvira, doso pa je glasba malijskih lovcev, ki velja za eno najstarejših glasbenih tradicij Malija. Druga se je na festivalu predstavila skupina Mostar Sevdah Reunion, ki že več kot desetletje kraljuje na prestolu izvajalcev bosanskih ljubezenskih pesmi. Njihovo glasbo zaznamuje mešanica otožnosti, melanholije in upanja, na festivalu pa so se predstavili z novim albumom Tales From a Forgotten City. »Februarja letos je bil uvrščen na tretje mesto evropske scene world music, med peterico najbolje prodajanih pa se je obdržal kar cele tri mesece. Dragi Šestić, pobudnik, idejni vodja in producent skupine, je za zadnji plošček izbor pesmi še dodatno omejil. Posneli so samo sevdalinke, ki so neposredno povezane z Mostarjem. Naloga, ki so si jo zadali, je mlajše Mostarčane in svet seznaniti z radoživim mestom, mestom neznosne lahkosti bivanja in humorja, kar je Mostar nekoč bil, a že dolgo ni več,« so zapisali na spletni strani festivala Glasbe sveta.

Znan je letošnji prejemnik zlatnika poezije, to je pesnik Tone Kuntner. Nagrado bo prejel 26. avgusta za obsežen pesniški opus in za žlahtni prispevek slovenski literati in kulturi. Tone Kuntner bo dobil deseti zlatnik poezije.

Letošnji, deseti zlatnik poezije gre torej v roke pesniku Tonetu Kuntnerju, ki je večino svojih pesmi posvetil zemlji in ob njej domačiji, ljubezni, domovini. Tone Partljič ga je označil za enega najpopularnejših sodobnih slovenskih pesnikov. Zasluženo nagrado bodo Tonetu Kuntnerju izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade, ki bo 26. avgusta na Starem gradu v Celju. Kuntner, ki je lani praznoval 70. rojstni dan, je bil po poklicu igralec. Od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega. Igral je tudi v filmih. Pesmi je začel objavljati leta 1966, sam pa je med pesniškimi zbirkami ob lanskem jubileju izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katerega si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10-letnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija, lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla še tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Kot je na takratni predstavitvi zbirke dejal avtor spremne besede Aleksander Zorn, so pesnikovi toni v njej nekoliko temnejši. Tone Kuntner se kot pesnik vedno znova vrača k vprašanjem zemlje in vraščenosti z njo, zanj pa je značilna tudi subtilna ljubezenska lirika. Objavil je več kot dvajset pesniških zbirk. Njegove pesmi so izšle tudi v več tujih jezikih. Za svojo poezijo je prejel več nagrad, leta 1970 tudi nagrado Prešernovega sklada.

Veronikine nagrade

Za letošnjo Veronikino nagrado se bodo potegovale pesniške zbirke Vesa v zgibi Anje Golob, P(l)ast za p(l)astjo Petre Kolmančič, Pričakujem pozornost Blaža Lukana, Davek na dodano vrednost Katje Perat in Ona je mesto Andraža Poliča. Vesa v zgibi je druga pesniška zbirka Anje Golob. Pisala jo je dve leti in pol in pravi, da se v njej pojavljajo nekatere teme, ki jo zelo zanimajo, na primer temi telesa in spola, ki sta tako ali tako ontološki in pogosto zadevata dvojino. Iztok Osojnik je v spremni besedi k peti pesniški zbirki Kolmančičeve P(l)ast za p(l)astjo zapisal, da tako pretresljive pesniške zbirke izpod peresa slovenske pesnice oziroma pesnika že nekaj časa ni bral. V zbirki so po pesničinih besedah objavljene pesmi, ki jih je napisala v zadnjih desetih letih. V svoji deveti pesniški zbirki Pričakujem pozornost pa Blaž Lukan bralca vabi k družbenokritičnemu premisleku. Petra Koršič je ob tem zapisala: »Res je, v širokih ustih se le redkokdaj rodi beseda. Ta naj bo slišana. In veliko vsega še čaka na Lukanov prečiščeni, a ne asketski, oster in hkrati mehek, pronicljiv in prodoren glas, ki upesni dejanski svet, ki bi se drugače razlil in razblinil.«

foto: arhiv DemokracijePisatelj Alojz Rebula je 21. julija praznoval 90. rojstni dan. Kljub visoki starosti še zmeraj ustvarja. Tako je tik pred izidom njegov novi roman Kominform v Zabrinju. Navdih za svoja dela išče v zgodovini pa tudi v današnjem trenutku.

Alojza Rebulo skupaj z Borisom Pahorjem in drugimi slovenskimi književniki, ki ustvarjajo v zamejstvu, uvrščajo v t. i. tržaško literarno šolo. Kot pravi sam Rebula, razlika med zamejskimi ustvarjalci in tistimi iz osrednje Slovenije izhaja iz praktičnih dejstev − meje z drugim narodom ter z drugo civilizacijo, hkrati pa jih je zaznamoval tudi drugačen družbeni sistem. Rebula navdih za svoja dela išče v zgodovini, od biblične dobe prek antike in srednjega veka, pa tudi v današnjem trenutku, vendar skozi zgodovino vedno odkriva tudi sedanjost. Zanimata ga preteklost in sedanjost celotnega sveta, ne le tržaškega območja. »Ni me zaznamoval Kras, ki ga imam zelo rad, niti Loka pri Zidanem Mostu, ki jo imam še raje, zadostovala mi ni niti Evropa, pač pa svetovno, planetarno občutje,« pravi Rebula. Njegov novi roman je postavljen v izmišljen kraj Zabrinje, ki pa ga lahko bralec umesti v zamejski prostor. V delu se je lotil fenomena, ki se ga doslej v literarni obliki ni še nihče. »Hotel sem obuditi spomin na pomen resolucije kominforma za tržaško ozemlje, predvsem za cono A, saj ni nobena druga deklaracija tako posegla v vsakodnevno življenje Slovencev v zamejstvu kot prav ta,« je dejal Rebula za STA. Roman Kominform v Zabrinju bo izšel pri Celjski Mohorjevi družbi.

V okviru Festivala Ljubljana se je 13. julija začela 17. mednarodna likovna kolonija v Križankah. Letošnje, ki se je končala z odprtjem razstave del udeležencev 18. julija v Viteški dvorani Križank, se je udeležilo osem umetnikov.

Poleg štirih domačih umetnikov so se likovne kolonije v Križankah udeležili še štirje umetniki iz Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Makedonije. Iz Slovenije so sodelovali Jerneja Smolnikar, Janko Orač, Rihard Bandelj - Riki in Leon Zakrajšek, iz Hrvaške je prišla Slavica Marin, iz Bolgarije Živko Ivanov, iz Srbije Čedomir Vasić in iz Makedonije Dimitar Malidanov. Selektor Tomo Vran je zapisal, da se mu v času, ko moderna tehnika vedno bolj izpodriva našo lastno imaginacijo, postavlja vprašanje, kje je v tem svetu prostor za intimno likovno ustvarjanje in ali sploh še obstaja potreba po tem. Pozornost javnosti se je glede vizualne umetnosti v zadnjih desetletjih obrnila pretežno k projektom, dogodkom, ki so medijsko zanimivejši in ne zahtevajo toliko lastne percepcije. »Umetnost moderne dobe sledi trendom globalizacije, ekonomije in politike ter sociokulturnim spremembam. Hitrost pretoka informacij in idej je krepko posegla tudi v svet umetnosti in spodbudila večjo multidisciplinarno živahnost, ki je tipična za sodobno umetnost. Prav tako so sodobni trendi tržnosti pripomogli, da smo zašli v slepo ulico vrednot, sposobnosti izražanja čustev in kreativnosti. Se pa vrsta umetnikov v svojih delih odmika od pozornost vzbujajočih trendov in išče rešitve globalizirajočega se sveta v svoji intimi. Namesto postduchampovske filozofije, po kateri lahko vsak predmet postane umetnost, iščejo umetnost v potezah lastne roke,« je poudaril selektor Tomo Vran.

Urbana kolonija

Na zgornjem, manjšem dvorišču Križank so umetniki ustvarjali v posebnem ozračju Ljubljane, saj večina kolonij sicer poteka v spokoju narave. Janko Orač, ki živi in ustvarja v Novem mestu in Zibiki, je izpostavil posebnost ljubljanske kolonije, ki ponuja prijetno vzdušje dogajanja v Križankah ter širjenje kroga poznanstev in druženje s kolegi. Meni, da je delo v kolonijah vsekakor drugačno od dela v ateljeju, tam si sam, tukaj pa je več zunanjih impulzov. »Zame je dragocena izkušnja, da lahko sredi prestolnice v tako eminentnem prostoru, kot so Križanke, tudi ustvarjam. Ta ambient s Plečnikovo arhitekturo in s koncertnim dogajanjem daje dodaten impulz za delo.

Letošnje poletje bo lahko za otroke zelo pestro, saj po vsej Sloveniji potekajo ali še bodo potekale različne kulturne dejavnosti. Največ delavnic za otroke različnih starosti pripravljajo v muzejih, veliko pa je tudi različnih predstav.

Po vsej Sloveniji bodo tudi to poletje pripravili številne kulturne dejavnosti, ki bodo otrokom popestrile počitniške dni in poskrbele za razmah domišljije. Programi različnih ustanov bodo obsegali gledališke in lutkovne predstave, filme in ustvarjalne delavnice. Največji nabor delavnic pripravljajo v muzejih. Mini teater v sklopu Mini poletja ob sobotah in nedeljah na Križevniški ulici in Ljubljanskem gradu ponuja vrsto lutkovnih in gledaliških predstav. Tako bosta v nedeljo, 20. julija, pred dvorano Mini teatra na Gradu ob 18. uri otroški delavnici Živalski karneval in Razigrana hobotnica. Naslednja predstava v okviru Mini poletja bo 23. avgusta, in sicer lutkovna predstava Trije dobri prijatelji Chrisa Wormella. Med poletjem se bodo torej predstavila tudi tuja gledališča, med njimi švedski Staffan Björklunds Teater, slovaški Divadlo Piki in hrvaško Gradsko kazalište lutaka Split. Festival se bo končal 5. septembra s premiero predstave Na Noetovi barki ob osmih, ki je nastala po besedilu Ulricha Huba v Waltlovi režiji. Otroške ustvarjalne delavnice pa pripravljajo v sodelovanju z Združenjem mladih, staršev in otrok SEZAM.

Gremo v kino

Kinodvor tudi letošnje poletje ponuja otroške filme v dveh sekcijah. V sklopu Čarobni prijatelji ob sobotah predvajajo filme, ki obujajo vez med otrokom in njegovimi domišljijskimi prijatelji. Do konca avgusta se bodo zvrstili ameriški filmi Deana DeBloisa Kako izuriti svojega zmaja 2 (2D), Maček v klobuku v režiji Boa Weicha, ET Stevena Spielberga, francoski film Hiša pravljic režiserja Dominiquea Monferyja, norveški film Katarine Launing in Roara Uthauga Čarobno srebro, koprodukcijski film Stephana Schescha Meseček ter francoski film iz leta 1953 Rdeči balon + Bela griva: divji konj, ki ga je režiral Albert Lamorisse. Od 23. avgusta pa bo na ogled še novi francoski film Laurenta Tirarda Nikec na počitnicah. Med 18. in 29. avgustom pa v Kinodvoru v sodelovanju z Dramsko šolo Barice Blenkuš in DZMP pripravljajo tudi Igrivi kino − poletno delavnico igranega filma, do 15. avgusta pa zbirajo likovne in literarne zgodbe o muminih. Poletni natečaj so razpisali v sodelovanju z Mladinsko knjigo ob 100. obletnici rojstva Tove Jansson, avtorice nenavadnih bitij, ki so osvojila svet.

Kulturni dom v Podpeči je 3. julija postal prizorišče 2. dogodka Kulturnega foruma SDS. Okrogla miza o slovenski glasbi je osvetlila številne probleme slovenske zabavne glasbe, glasbenikov in kantavtorjev. Razvila se je živahna razprava.

Gostje okrogle mize o slovenski zabavni glasbi z naslovom Slovenska avtorska glasba na prepihu so bili pevec, skladatelj in pesnik Gal Gjurin, avtor uspešnic skupine Big Foot Mama Miha Guštin Gušti, ki je kasneje stopil na samostojno glasbeno pot, bobnar skupine Big Foot Mama Jože Habula in poslanka v državnem zboru Alenka Jeraj, predsednica Strokovnega sveta SDS za kulturo. Okroglo mizo je povezoval predsednik kulturnega foruma pri SDS Matjaž Lulik, ki je razpravo odprl z besedami, da je največja težava, s katero se soočajo avtorji slovenske glasbe, ta, da slovenski radijski in televizijski distributerji ne namenjajo dovolj terminov za slovensko glasbeno sceno in predvajanje njihovih produktov ali skladb. Navzoči so med pogovorom ugotovili, da so s tem oškodovani tako avtorji kot poslušalci, prvi zato, ker njihove glasbe poslušalci nimajo kje slišati, je ne poznajo in posledično tudi ne kupujejo glasbenih produktov, drugi pa zato, ker ostajajo v danes razširjenem absurdnem prepričanju, da je slovenske glasbe malo oziroma da je slaba. Mladi glasbeniki se v Sloveniji danes zelo težko uveljavijo iz različnih razlogov. Kot enega od njih so v razpravi omenili pomanjkanje »placov«, tj. krajev, kjer bi lahko nastopali v živo in se tako kalili. Predstavnika skupine Big Foot Mama sta prepričana, da imajo mladi manj motivacije kot nekoč oni oz. da na glasbo gledajo preveč zmaterializirano v smislu »kaj bom pa imel od tega«. Gal Gjurin, drugi gost okrogle mize, je bil nekoliko drugačnega mnenja. Problem vidi predvsem v tem, da ni regijskega razvoja na področju zabavne glasbe. »Ministrstvo za kulturo nima nobene strategije glede tega, tudi raziskav na to temo ni. To problematiko bi bilo treba začeti reševati sistemsko. Ubrati bi bilo treba ustrezno regijsko politiko glede zabavne glasbe. Kljub temu bi minilo pet ali celo deset let, preden bi se videli rezultati,« je prepričan Gjurin.

Letošnji 17. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica se je začel 26. junija v Kranju, končal pa se bo 8. julija v Novi Gorci. Na ulice slovenskih mest je Ana Desetnica privabila 42 skupin iz 12 držav.

Ana Desetnica postaja vse bolj vseslovenski festival in se je že mudila tudi Sežani, Celju, v Krškem in Šoštanju ter še vedno poteka v Mariboru, v Izoli pa bosta poleg današnje predstave Barvniki v ponedeljek še Parada in Spomini poleti. Od včeraj festival Ana Desetnica poteka v Ljubljani, kjer bo trajala še do sobote, do sobote pa bo festival Ana Desetnica potekal tudi v Rušah. Festival ima letos prvič podnaslov Tkanina mesta. To je po besedah Gora Osojnika, vodje Gledališča Ane Monro, ki festival organizira, širša tema, s katero vpenjajo festival in ulično gledališče v kontekst vsakodnevnega urbanega življenja, ki si ga tkemo posamezniki in ki dopušča zelo raznovrstne podobe, interpretacije in akcije. Že festival uličnega gledališča je s svojo množico prizorišč in urbanih okolij svojevrstna tkanina mesta. Se pa seveda tkanine posameznih mest med seboj razlikujejo in za vsako mesto je značilen drugačen poudarek, kar je bistvo Ane Desetnice. Druga rdeča nit letošnjega festivala so klovni in maske ter commedia dell'arte. Vodja Gledališča Ane Monro je od predstav Ane Desetnice v Krškem priporočal plesno-cirkuško predstavo Ljubezenska blesologija v izvedbi hrvaških Kam hram, v Kranju ulično predstavo Kuhinja v izvedbi Maboul Distorsion iz Francije, ki jo je označil kot zelo interaktivno predstavo. Gledalcem v Novi Gorici je priporočal vertikalni ples z multimedijo Vertigo v izvedbi slovensko-francoskega dvojca Vertigo, v Mariboru instalacijo Externet v izvedbi Fadunito in El burro dels jocs iz Španije, v Celju pa italijanski Faber teater s Parado, ki jo je označil kot mešanico commedie dell'arte in glasbe.

Letošnji Lent, mariborski festival na prostem, ki velja za enega največjih v Evropi, bo potekal še do 5. julija. 22. Lent prinaša skupaj okoli 1.200 dogodkov na 44 prizoriščih. Osrednje prizorišče je plavajoči oder na Dravi.

Skupaj s Festivalom Lent, ki se je v Mariboru začel 20. junija, so uradno odprli še novozgrajeni zunanji avditorij Lutkovnega gledališča Maribor, ki je eno od prizorišč festivala, natančneje za džez in komedijo, zato so ga poimenovali Oder Minoriti.Po koncu festivala bo tu potekal tudi Poletni lutkovni pristan. Kot meni direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, je Festival Lent prireditev, na kateri lahko vsakdo najde nekaj zase. Na Lentu pričakujejo skupaj okoli 500.000 obiskovalcev, proračun festivala pa je 1,25 milijona evrov. Ker je sponzorjev iz leta v leto manj, je bilo veliko finančnih težav. Nekaj časa je bila pod vprašajem tudi celotna izvedba festivala. Kljub pomanjkanju na vseh koncih sta več denarja primaknili mariborska občina in država, ki sta za Lent odrinili vsaka po 77.000 evrov. Državi in občini Maribor bo denar, ki sta ga dodali oziroma vrnili, kot pravijo organizatorji, Lentu, najbrž kar primanjkoval. Da bi se v prihodnje izognili težavam, ki so jih imeli letos z organizacijo festivala, katerega obsegu se očitno niso želeli odpovedati, v času festivala zbirajo predloge o prihodnjem razvoju te prireditve. Nekaj manjkajočega denarja za letos nameravajo zagotoviti z vstopninami in s prostovoljnimi prispevki. Generalni pokrovitelj Lenta je NKBM, ki, čeprav je v zadnjih dveh letih zmanjšala obseg sponzorskih sredstev, ostaja zvesta festivalu in ga bo sponzorirala tudi v prihodnjih letih ne glede na morebitno prodajo banke. »Osnova za vladno odločitev je zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki ureja občinske javne zavode in občinske javne programe širšega pomena. Občini, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, ki presega občinski pomen oziroma deluje v javnem interesu države, se zato v okviru sistema financiranja občin zagotovijo ustrezna dodatna sredstva države za financiranje zavoda. Javni interes države ugotovi vlada na predlog ministra, potem ko ta dobi pobudo občine,« so o tem zapisali na STA.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)