Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Anatomija titoizma

Sto dvajset let, ki nas ločijo od rojstva Josipa Broza, nekaterim Slovencem še ni bilo dovolj, da bi se dokončno poslovili od kulta osebnosti, ki ga je že leta 1957 odklonil Jože Pučnik in zato moral za več let v zapor. Pa čeprav so v zadnjem času izšle knjige, ki so natančno popisale Titov značaj, dejanja in posledice teh dejanj.

Toda še slabše je z razmerjem nekaterih Slovencev do politično-socialnega sistema, v katerem so živeli ali pa se ga po šolsko spominjajo. O titoizmu še nimamo temeljnih znanstvenih raziskav, ki bi razkrivale, kaj je ta sistem bil in kakšne so njegove posledice za življenje Slovencev v samostojni državi.

Na splošno seveda velja, da je bil posebna oblika komunističnega totalitarizma, drugačna od tistega v Sovjetski zvezi in v državah pod njenim nadzorom. Morda bi natančnejši odgovor na vprašanje o titoizmu lahko iskali v primerjavah Jugoslavije s primerljivimi evropskimi državami tega časa. Jugoslovanski socializem je bil vsaj od leta 1953 naprej – v primerjavi s Stalinovim – milejša oblika »levega« totalitarizma, podobno kot je bil italijanski fašizem na ozadju nemškega nacionalsocializma milejša oblika »desnega«. Mimogrede – osebnost Josipa Broza Tita je bila po značaju in življenjskem slogu bolj podobna Mussolinijevi figuri kot pa mračno asketskemu profilu Stalina in Hitlerja. Naj vidimo v tem posebnost mediteranskega ali vsaj južnega dela Evrope? Podobno je mogoče primerjati Titovo Jugoslavijo in Francovo Španijo, titoizem s frankizmom. Jugoslovanski in španski diktator sta bila rojena istega leta, umrla sta v razmiku nekaj let. Medtem ko je bil titoizem netipičen primer evropskega komunizma, je bil frankizem netipičen oziroma komajda pravi primer evropskega fašizma. V njunem poteku je mogoče odkrivati razlike, pa tudi podobnosti. Oba sta izšla iz državljanske vojne, obema so do zmage pomagale zunanje sile, Francu Italija in Nemčija, Titu Sovjetska zveza in zahodne demokracije. Franco se je odtegnil nemško-italijanski navezi, iz izolacije so mu po letu 1953 pomagali Američani, prav v teh letih se je začela ameriška pomoč titoizmu. V obeh se je politična diktatura povezovala z modernizacijo gospodarstva in v obeh je po Francovi in Titovi smrti prišlo do »tranzicije«, v Španiji uspešne, v Jugoslaviji nepripravljene. Namesto v prenovo je vodila v razpad.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji