Anatomija titoizma

Sto dvajset let, ki nas ločijo od rojstva Josipa Broza, nekaterim Slovencem še ni bilo dovolj, da bi se dokončno poslovili od kulta osebnosti, ki ga je že leta 1957 odklonil Jože Pučnik in zato moral za več let v zapor. Pa čeprav so v zadnjem času izšle knjige, ki so natančno popisale Titov značaj, dejanja in posledice teh dejanj.

Toda še slabše je z razmerjem nekaterih Slovencev do politično-socialnega sistema, v katerem so živeli ali pa se ga po šolsko spominjajo. O titoizmu še nimamo temeljnih znanstvenih raziskav, ki bi razkrivale, kaj je ta sistem bil in kakšne so njegove posledice za življenje Slovencev v samostojni državi.

Na splošno seveda velja, da je bil posebna oblika komunističnega totalitarizma, drugačna od tistega v Sovjetski zvezi in v državah pod njenim nadzorom. Morda bi natančnejši odgovor na vprašanje o titoizmu lahko iskali v primerjavah Jugoslavije s primerljivimi evropskimi državami tega časa. Jugoslovanski socializem je bil vsaj od leta 1953 naprej – v primerjavi s Stalinovim – milejša oblika »levega« totalitarizma, podobno kot je bil italijanski fašizem na ozadju nemškega nacionalsocializma milejša oblika »desnega«. Mimogrede – osebnost Josipa Broza Tita je bila po značaju in življenjskem slogu bolj podobna Mussolinijevi figuri kot pa mračno asketskemu profilu Stalina in Hitlerja. Naj vidimo v tem posebnost mediteranskega ali vsaj južnega dela Evrope? Podobno je mogoče primerjati Titovo Jugoslavijo in Francovo Španijo, titoizem s frankizmom. Jugoslovanski in španski diktator sta bila rojena istega leta, umrla sta v razmiku nekaj let. Medtem ko je bil titoizem netipičen primer evropskega komunizma, je bil frankizem netipičen oziroma komajda pravi primer evropskega fašizma. V njunem poteku je mogoče odkrivati razlike, pa tudi podobnosti. Oba sta izšla iz državljanske vojne, obema so do zmage pomagale zunanje sile, Francu Italija in Nemčija, Titu Sovjetska zveza in zahodne demokracije. Franco se je odtegnil nemško-italijanski navezi, iz izolacije so mu po letu 1953 pomagali Američani, prav v teh letih se je začela ameriška pomoč titoizmu. V obeh se je politična diktatura povezovala z modernizacijo gospodarstva in v obeh je po Francovi in Titovi smrti prišlo do »tranzicije«, v Španiji uspešne, v Jugoslaviji nepripravljene. Namesto v prenovo je vodila v razpad.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)