Anatomija titoizma

Sto dvajset let, ki nas ločijo od rojstva Josipa Broza, nekaterim Slovencem še ni bilo dovolj, da bi se dokončno poslovili od kulta osebnosti, ki ga je že leta 1957 odklonil Jože Pučnik in zato moral za več let v zapor. Pa čeprav so v zadnjem času izšle knjige, ki so natančno popisale Titov značaj, dejanja in posledice teh dejanj.

Toda še slabše je z razmerjem nekaterih Slovencev do politično-socialnega sistema, v katerem so živeli ali pa se ga po šolsko spominjajo. O titoizmu še nimamo temeljnih znanstvenih raziskav, ki bi razkrivale, kaj je ta sistem bil in kakšne so njegove posledice za življenje Slovencev v samostojni državi.

Na splošno seveda velja, da je bil posebna oblika komunističnega totalitarizma, drugačna od tistega v Sovjetski zvezi in v državah pod njenim nadzorom. Morda bi natančnejši odgovor na vprašanje o titoizmu lahko iskali v primerjavah Jugoslavije s primerljivimi evropskimi državami tega časa. Jugoslovanski socializem je bil vsaj od leta 1953 naprej – v primerjavi s Stalinovim – milejša oblika »levega« totalitarizma, podobno kot je bil italijanski fašizem na ozadju nemškega nacionalsocializma milejša oblika »desnega«. Mimogrede – osebnost Josipa Broza Tita je bila po značaju in življenjskem slogu bolj podobna Mussolinijevi figuri kot pa mračno asketskemu profilu Stalina in Hitlerja. Naj vidimo v tem posebnost mediteranskega ali vsaj južnega dela Evrope? Podobno je mogoče primerjati Titovo Jugoslavijo in Francovo Španijo, titoizem s frankizmom. Jugoslovanski in španski diktator sta bila rojena istega leta, umrla sta v razmiku nekaj let. Medtem ko je bil titoizem netipičen primer evropskega komunizma, je bil frankizem netipičen oziroma komajda pravi primer evropskega fašizma. V njunem poteku je mogoče odkrivati razlike, pa tudi podobnosti. Oba sta izšla iz državljanske vojne, obema so do zmage pomagale zunanje sile, Francu Italija in Nemčija, Titu Sovjetska zveza in zahodne demokracije. Franco se je odtegnil nemško-italijanski navezi, iz izolacije so mu po letu 1953 pomagali Američani, prav v teh letih se je začela ameriška pomoč titoizmu. V obeh se je politična diktatura povezovala z modernizacijo gospodarstva in v obeh je po Francovi in Titovi smrti prišlo do »tranzicije«, v Španiji uspešne, v Jugoslaviji nepripravljene. Namesto v prenovo je vodila v razpad.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo Alenki Bratušek uspelo postati evropska komisarka?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)