Čim bolj so me ovirali, bolj se mi je odpiral svet!

Julij Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Vašah pri Medvodah. Spada med slovensko tehniško znanstveno inteligenco. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Deloval in podiplomsko se je izobraževal na Univerzi v Ljubljani, Tehniški univerzi Berlin – Charlottenburg,  magistriral in doktoriral v Ljubljani, po doktoratu je deloval na Stanfordu v Kaliforniji in na Massachusetts Institute of  Technology (MIT) v Bostonu. Profesionalno je deloval tudi v številnih industrijskoproizvodnih in drugih poslovnih sistemih. Je avtor številnih strokovnih člankov, knjig in izumov. Nazadnje je izdal knjigo Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži.  Sodeluje s poslovnimi sistemi v Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Njegovo področje ostaja aktualnost sodobnega aplikativnega znanja in tekmovalnost industrijskih izdelkov.


Gospod Bertoncelj, dotakniva se najprej vaše življenjske zgodbe. Očitno ste imeli kar srečo, da ste se lahko v času, ko smo bili še trdno v prejšnjem režimu, ko smo bili še v Jugoslaviji, izobraževali in delali v tujini.

V pravo življenje sem pravzaprav vstopil že zgodaj, na koncu osnovne šole. Pri 13 letih sem se sprl z učiteljem, potem z učiteljico, na koncu z vso šolsko upravo – a o tem več v moji knjigi Saga hiše ob gozdu …
Bil sem normalen učenec, sicer talentiran za risanje, snovanje, tehniko …, a po tem dogodku so me hoteli sesuti, uničiti, izdali so mi pogojno spričevalo, če bom dimnikar …, a usoda – spet ta usoda? - je bila močnejša. V Ljubljani sem sprejemni izpit za vstop v srednjo šolo opravil z odličnim uspehom. To je povzročilo pravi šok in neverjetno zavist, z jezo o tem so moji učitelji in tudi drugi govorili še desetletje dolgo …
To je bil moj prvi stik z usodo, bom kar rekel, požugalo mi je življenje …
Od tedaj dalje sem vedel, pred menoj je, kot je znamenito rekel Hamlet: Be or not to be, that is a question – bom zmagal ali postal luzer?
Čeprav sem imel komaj 14 let, sem sprožil pravi osebni boj za preživetje, nič me ni več ustavilo. Prvo šolsko leto sem imel pouk kar vsak dan do 7. ure zvečer, v  šolo sem kolesaril ob vsakem vremenu, nisem zamudil niti ene ure, ob koncu leta se mi je nabralo kakih deset tisoč kilometrov. S takim tempom sem končal srednješolsko šolanje, bilo je fantastično …,  vedel sem, da je pred menoj vse, prihodnost, hotel sem samo še naprej, naprej …, naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite se, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!, je imenitno povedal pesnik Tone Pavček. In, poskušaj biti dober, tudi človek, skladno z okoliščinami … Tako še danes.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo Alenki Bratušek uspelo postati evropska komisarka?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)