Čim bolj so me ovirali, bolj se mi je odpiral svet!

Julij Bertoncelj se je rodil leta 1939 v Vašah pri Medvodah. Spada med slovensko tehniško znanstveno inteligenco. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Deloval in podiplomsko se je izobraževal na Univerzi v Ljubljani, Tehniški univerzi Berlin – Charlottenburg,  magistriral in doktoriral v Ljubljani, po doktoratu je deloval na Stanfordu v Kaliforniji in na Massachusetts Institute of  Technology (MIT) v Bostonu. Profesionalno je deloval tudi v številnih industrijskoproizvodnih in drugih poslovnih sistemih. Je avtor številnih strokovnih člankov, knjig in izumov. Nazadnje je izdal knjigo Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži.  Sodeluje s poslovnimi sistemi v Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Njegovo področje ostaja aktualnost sodobnega aplikativnega znanja in tekmovalnost industrijskih izdelkov.


Gospod Bertoncelj, dotakniva se najprej vaše življenjske zgodbe. Očitno ste imeli kar srečo, da ste se lahko v času, ko smo bili še trdno v prejšnjem režimu, ko smo bili še v Jugoslaviji, izobraževali in delali v tujini.

V pravo življenje sem pravzaprav vstopil že zgodaj, na koncu osnovne šole. Pri 13 letih sem se sprl z učiteljem, potem z učiteljico, na koncu z vso šolsko upravo – a o tem več v moji knjigi Saga hiše ob gozdu …
Bil sem normalen učenec, sicer talentiran za risanje, snovanje, tehniko …, a po tem dogodku so me hoteli sesuti, uničiti, izdali so mi pogojno spričevalo, če bom dimnikar …, a usoda – spet ta usoda? - je bila močnejša. V Ljubljani sem sprejemni izpit za vstop v srednjo šolo opravil z odličnim uspehom. To je povzročilo pravi šok in neverjetno zavist, z jezo o tem so moji učitelji in tudi drugi govorili še desetletje dolgo …
To je bil moj prvi stik z usodo, bom kar rekel, požugalo mi je življenje …
Od tedaj dalje sem vedel, pred menoj je, kot je znamenito rekel Hamlet: Be or not to be, that is a question – bom zmagal ali postal luzer?
Čeprav sem imel komaj 14 let, sem sprožil pravi osebni boj za preživetje, nič me ni več ustavilo. Prvo šolsko leto sem imel pouk kar vsak dan do 7. ure zvečer, v  šolo sem kolesaril ob vsakem vremenu, nisem zamudil niti ene ure, ob koncu leta se mi je nabralo kakih deset tisoč kilometrov. S takim tempom sem končal srednješolsko šolanje, bilo je fantastično …,  vedel sem, da je pred menoj vse, prihodnost, hotel sem samo še naprej, naprej …, naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite se, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!, je imenitno povedal pesnik Tone Pavček. In, poskušaj biti dober, tudi človek, skladno z okoliščinami … Tako še danes.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)