Colarič: Dve tretjini dobička za razvoj

Jože Colarič je predsednik uprave in generalni direktor Krke, d. d., tovarne zdravil iz Novega mesta. Ravno te dni mineva 30 let, odkar se je zaposlil v Krki. Po končani gimnaziji v Novem mestu je leta 1979 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Krki se je zaposlil leta 1982, z delom pa je začel v finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe izvoza v sektorju eksport-import in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja. Njegova karierna pot se je nenehno vzpenjala, julija 2004 pa ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Zdajšnji šestletni mandat je začel 1. januarja 2010. Pogovarjala sva se dan po skupščini delničarjev, kjer so ti med drugim potrdili letno poročilo za leto 2011 in sprejeli sklep o uporabi dobička za leto 2011, seznanili pa so se tudi s prodajnimi rezultati družbe v prvem polletju 2012.


Prvo polletje leta 2012 je za nami. Kako ocenjujete poslovanje Krke glede na zastavljene cilje?
S prodajnimi rezultati smo zadovoljni in so v skladu z zastavljenimi cilji. V skupini Krka smo v prvi polovici leta 2012 prodali za 565,2 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je za 7 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Ob tem smo izvozili 92 odstotkov celotne prodaje skupine, kar je dobrih 518 milijonov evrov in 9 odstotkov več kot lani. Največja prodajna regija skupine Krka je s prodajo v višini 167,9 milijona evrov in s 30-odstotnim deležem v skupni prodaji regija Vzhodna Evropa. V tej regiji smo prodali četrtino več kot v enakem lanskem obdobju, kar je največja absolutna in relativna rast prodaje med vsemi Krkinimi prodajnimi regijami. Največji posamičen Krkin trg pa je Ruska federacija s prodajo v vrednosti 114,9 milijona evrov. Prodaja na tem trgu se je glede na lansko prvo polletje povečala za 24 odstotkov. Druga po velikosti prodaje je bila regija Zahodna Evropa in čezmorska tržišča s prodajo v višini 138,6 milijona evrov in 25-odstotnim deležem v prodaji skupine. Prodaja v tej regiji se je glede na primerljivo lansko obdobje povečala za 23 odstotkov. Prodaja v regiji Srednja Evropa je znašala 137,9 milijona evrov in je bila od primerljive lanske manjša za 18,5 milijona evrov oziroma 12 odstotkov. Delež regije v skupni prodaji je 24-odstoten. Prodaja v regiji Jugovzhodna Evropa v vrednosti 73,8 milijona evrov predstavlja 13-odstotni delež v prodaji skupine in je bila na ravni prodaje v primerljivem lanskem obdobju. Prodaja v Sloveniji v višini 47 milijonov evrov pa je bila za 9 odstotkov manjša kot v enakem lanskem obdobju, predstavlja pa dobrih 8 odstotkov prodaje skupine Krka. Zdravil na recept smo prodali za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani in predstavljajo 84 odstotkov celotne prodaje skupine Krka. Z izdelki brez recepta, katerih prodaja se je glede na enako lansko obdobje zmanjšala za 3 odstotke, pa smo ustvarili za 52,4 milijona evrov prodaje, kar je dobrih 9 odstotkov celotne prodaje skupine. Veterinarskih izdelkov smo prodali za 22,7 milijona evrov in dosegli 14-odstotno rast. Njihov delež v skupni prodaji je 4-odstoten. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 16 milijonov EUR, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Delež teh storitev v skupni prodaji pa je 3-odstoten. Toliko na kratko o tem.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)