Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Colarič: Dve tretjini dobička za razvoj

Jože Colarič je predsednik uprave in generalni direktor Krke, d. d., tovarne zdravil iz Novega mesta. Ravno te dni mineva 30 let, odkar se je zaposlil v Krki. Po končani gimnaziji v Novem mestu je leta 1979 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Krki se je zaposlil leta 1982, z delom pa je začel v finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe izvoza v sektorju eksport-import in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja. Njegova karierna pot se je nenehno vzpenjala, julija 2004 pa ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Zdajšnji šestletni mandat je začel 1. januarja 2010. Pogovarjala sva se dan po skupščini delničarjev, kjer so ti med drugim potrdili letno poročilo za leto 2011 in sprejeli sklep o uporabi dobička za leto 2011, seznanili pa so se tudi s prodajnimi rezultati družbe v prvem polletju 2012.


Prvo polletje leta 2012 je za nami. Kako ocenjujete poslovanje Krke glede na zastavljene cilje?
S prodajnimi rezultati smo zadovoljni in so v skladu z zastavljenimi cilji. V skupini Krka smo v prvi polovici leta 2012 prodali za 565,2 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je za 7 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Ob tem smo izvozili 92 odstotkov celotne prodaje skupine, kar je dobrih 518 milijonov evrov in 9 odstotkov več kot lani. Največja prodajna regija skupine Krka je s prodajo v višini 167,9 milijona evrov in s 30-odstotnim deležem v skupni prodaji regija Vzhodna Evropa. V tej regiji smo prodali četrtino več kot v enakem lanskem obdobju, kar je največja absolutna in relativna rast prodaje med vsemi Krkinimi prodajnimi regijami. Največji posamičen Krkin trg pa je Ruska federacija s prodajo v vrednosti 114,9 milijona evrov. Prodaja na tem trgu se je glede na lansko prvo polletje povečala za 24 odstotkov. Druga po velikosti prodaje je bila regija Zahodna Evropa in čezmorska tržišča s prodajo v višini 138,6 milijona evrov in 25-odstotnim deležem v prodaji skupine. Prodaja v tej regiji se je glede na primerljivo lansko obdobje povečala za 23 odstotkov. Prodaja v regiji Srednja Evropa je znašala 137,9 milijona evrov in je bila od primerljive lanske manjša za 18,5 milijona evrov oziroma 12 odstotkov. Delež regije v skupni prodaji je 24-odstoten. Prodaja v regiji Jugovzhodna Evropa v vrednosti 73,8 milijona evrov predstavlja 13-odstotni delež v prodaji skupine in je bila na ravni prodaje v primerljivem lanskem obdobju. Prodaja v Sloveniji v višini 47 milijonov evrov pa je bila za 9 odstotkov manjša kot v enakem lanskem obdobju, predstavlja pa dobrih 8 odstotkov prodaje skupine Krka. Zdravil na recept smo prodali za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani in predstavljajo 84 odstotkov celotne prodaje skupine Krka. Z izdelki brez recepta, katerih prodaja se je glede na enako lansko obdobje zmanjšala za 3 odstotke, pa smo ustvarili za 52,4 milijona evrov prodaje, kar je dobrih 9 odstotkov celotne prodaje skupine. Veterinarskih izdelkov smo prodali za 22,7 milijona evrov in dosegli 14-odstotno rast. Njihov delež v skupni prodaji je 4-odstoten. Prodaja zdraviliško-turističnih storitev je znašala 16 milijonov EUR, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Delež teh storitev v skupni prodaji pa je 3-odstoten. Toliko na kratko o tem.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji