O aktualnem dogajanju smo se pogovarjali s sociologom in analitikom dr. Matejem Makarovičem. Je izredni profesor in dekan Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Predava tudi na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu.

Gospod Makarovič. Mineva tri mesece od nastopa druge Janševe vlade. Kako bi na splošno ocenili njeno dosedanje delovanje?
Očitno je, da je vlada v tem trenutku izrazito osredotočena na eno nalogo, to je na uravnoteženje proračuna, vse drugo pa za zdaj pušča ob strani. Zavedanje, da tega, česar ni, tudi ni mogoče trošiti in da se ne smemo dodatno nepremišljeno zadolževati, je bistvena lastnost, ki jo loči tako od prejšnje vlade kot tudi od sedanje opozicije. V tem vsekakor vidim bistveno prednost nove vlade. Sicer pa je za zdaj na položaju še premalo časa, da bi jo lahko izrazito hvalili ali izrazito kritizirali. Včasih smo imeli koncept prvih stotih dni, kar naj bi pomenilo, da se vsaki novi vladi najprej da priložnost in se jo šele po tem začne vsesplošno kritizirati. Vendar v slovenskem dominantnem javnem diskurzu to očitno velja samo za tako imenovane leve vlade.

Kaj pa delovanje vladne koalicije?
Ne vem, kaj vse se dogaja v ozadju, a že samo dejstvo, da o odnosih v koaliciji javnost ne izve nič posebnega, najbrž kaže, da je koalicija za zdaj precej stabilna, verjetno predvsem zato, ker je vodena s pravo mero avtoritete in pravo mero kompromisa. To pa je bistveno tudi z vidika trajanja te vlade in njenih možnosti, da doseže zastavljene cilje. Izkušnje vseh dosedanjih slovenskih vlad namreč jasno kažejo, da te še nikoli niso padale zaradi delovanja opozicije, poročanja medijev, izgubljenih referendumov, stavk ali protestnih shodov, ampak izključno zaradi notranjih sporov v koaliciji.