Hribernik: Pri Patrii ni nobenega dokaza
Sreda, 01 Februar 2012 10:06
Avtor: Metod Berlec

Znani in izkušeni odvetnik Jože Hribernik se je rodil v Mariboru. Že približno štiri desetletja vestno in zavzeto opravlja svojo odvetniško službo. Odvetniško pisarno ima na Miklošičevi cesti v Ljubljani, tik ob osrednji sodni palači. Znan je po številnih uspešnih sodnih obrambah. Sodeloval je pri obrambi Azema Vllasija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je Slobodan Milošević hotel obsoditi. Njegova področja so: civilno , delovno, gospodarsko, kazensko, mednarodno, upravno in ustavno pravo. Zavzeto spremlja tudi družbenopolitično dogajanje v naši državi. Z njim smo se pogovarjali v petek, 27. januarja.
Na razvpitem sodnem procesu v zadevi Patria, ki poteka na ljubljanskem okrajnem sodišču proti peterici obtoženih, ste zagovornik brigadirja Antona Krkoviča. Po prvi obravnavi ste javno izjavili, da so obdolženci na podlagi take obtožbe in takih dokazov lahko obsojeni le v Severni Koreji. »Že na Kubi bi bili težko.« Kaj torej očitate obtožnemu predlogu?
Obtožnemu predlogu očitam marsikaj. Niti eden od očitkov v njem ni konkretiziran, ni niti časovno niti krajevno opredeljen, ni navedena niti ena uradna oseba, ki bi vodila uradni postopek in pri kateri bi obdolženi Krkovič – isto velja tudi za Janšo – posredoval s kakršnimkoli konkretnim aktivnim dejanjem. Opis kaznivega dejanja ni v skladu z zahtevami zakona o kazenskem postopku, z izrazi, kot so ob neugotovljenem času, na neugotovljenem času, tožilstvo samo jasno pove, da za trditve, ki jih zatrjuje, sploh nima nobenega dokaza. S tem da ni opisano, kako je bila sprejeta obljuba nagrade, za nezakonito posredovanje pri uradnih osebah, ki so sicer opravile uradno dejanje, pa sploh niso navedeni zakoniti znaki navedenega kaznivega dejanja. Zaradi navedenih opustitev v opisu kaznivega dejanja bi morala sodnica že sama pri preizkusu obtožnega predloga in na podlagi 437. člena ZKP ta obtožni predlog zavreči. Podani so bili namreč razlogi za ustavitev postopka, saj dejanje, ki je predmet obtožnega predloga, sploh ni kaznivo dejanje.
Se potem ne čudite, da je avtorica tega obtožnega predloga Branka Zobec Hrastar raje »pobegnila« med odvetnike, kot da bi ga zagovarjala na sodišču?
Seveda se ne čudim. Zaveda se, kaj je naredila. Kot povod za svoj odhod med odvetnike je izrabila ovadbo, ki je bila vložena zoper njo in ki jo je pospremila s trditvijo, da pri svoji tožilski funkciji ni bila dovolj zaščitena. Sam obžalujem, da moja sedanja kolegica te obtožbe ne zastopa sama na tožilstvu in je po »kostanj v žerjavico« tako bil poslan drug, nič hudega sluteči tožilec.