Mag. Samo Hribar Milič, rojen leta 1958 v Ljubljani, ima magisterij s področja sociologije. Govori angleško in italijansko. Za seboj ima bogato poklicno pot. Med drugim je bil svetovalec za podjetništvo,  svetovalec mnogim podjetjem pa tudi predavatelj podjetništva na Gea Collegeu. Izkušnje je nabiral tudi na novinarskem področju. Po osamosvojitvi države se je zaposlil na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer je bil nekaj časa podpredsednik in sekretar Združenja za drobno gospodarstvo Slovenije. Bil je tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ter v letih 2006 in 2007 začasni predsednik GZS. Od junija 2007 je generalni direktor GZS, od 8. novembra 2011 pa hkrati še predsednik zbornice. V zadnjih letih je bil aktivno vključen v socialni dialog v Sloveniji kot predstavnik delodajalcev, član Socialno-ekonomskega sveta Slovenije in neposredno udeležen v kolektivnih pogajanjih.



Na spletni strani je objavljeno poročilo GZS za leto 2011, v katerem so navedeni skrb zbujajoči podatki o stanju v gospodarstvu. Kaj se dogaja v slovenskem gospodarstvu in kakšne so vaše napovedi za letos?
Zaključnih računov in končnih bilanc podjetij sicer še nimamo, vendar pa na podlagi informacij, ki smo jih od njih prejemali že med letom, pa tudi na podlagi analiz, ki jih objavljajo Urad za makroekonomske analize in razvoj, Statistični urad RS in Agencija za javnopravne evidence in storitve, lahko ugotovimo, da je stanje v delu slovenskega gospodarstva zelo težko. Najprej gre za to, da so podjetja zelo zadolžena, imajo premalo naročil in številna tudi nimajo programov, s katerimi bi lahko šla na tuje trge. To je pomembno poudariti zato, ker po naših podatkih ocene na domačem trgu potrjujejo bojazen, da ne bo prišlo do večje gospodarske rasti, prav tako ne bo rasti na področju javnih naročil, investicij, niti na področju osebne potrošnje. Hkrati je gospodarstvo tudi na slovenskem trgu vse bolj izpostavljeno globalni konkurenci, kjer nam konkurirajo z vsega sveta. To je razvidno že ob vsakem obisku v trgovinah, kjer so na policah izdelki z vsega sveta. To pomeni, da bo tudi domači trg vse bolj ranljiv, kar se tiče stabilnosti. Za del gospodarstva, ki je bil pretežno vezan na domači trg, bo torej leto 2012 zelo pesimistično. Hkrati pa lahko samozavestno in tudi z malo večjim optimizmom opazujemo, kaj se dogaja pri izvoznikih. Čeprav se tudi na globalnem trgu razmere zaostrujejo in čeprav v nekaterih naših glavnih zunanjetrgovinskih partnericah napovedujejo zelo skromno ali celo negativno rast, so slovenska podjetja po zdajšnjih informacijah še vedno precej zasuta z naročili in poslujejo ugodno. V svojih jadrih imajo torej dovolj optimizma. Ob tem pa so seveda tudi ta podjetja zelo previdna, saj ne vedo, kako dolgo bo trajalo povpraševanje in s tem povezana gospodarska rast na globalnih trgih. Tudi na globalnem trgu so namreč nekatere resne blokade, ki onemogočajo miren spanec; od grožnje okoli nafte, Irana, Hormuške ožine do evra. Evro še vedno ni povsem stabiliziran oziroma se napovedujejo nekatere zelo drastične spremembe. Izvozniki so sicer v dobrem poslovnem stanju, vendar so zelo previdni, ker ne vedo, koliko časa bodo razmeroma še vedno stabilne in predvidljive mednarodne okoliščine sploh še trajale.