Intervju

Damir Črnčec je docent za obrambni in varnostni sistem na Fakulteti za državne in evropske študije. Na Šoli za častnike je nosilec predmeta vojaška obveščevalna dejavnost, na generalštabnem šolanju pa predmeta nacionalna in mednarodna varnost. Doktoriral je iz politoloških znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Na številnih strokovnih usposabljanjih doma in v tujini je sodeloval bodisi kot udeleženec ali nastopajoči, vključno z usposabljanjem s področja mednarodne in nacionalne varnosti v George C. Marshall European Center for Security Studies in na Univerzi Harvard. Je avtor ali soavtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, referatov ter treh znanstvenih monografij, v katerih se ukvarja z nacionalnovarnostnimi, geostrateškimi in geopolitičnimi vprašanji, delom obveščevalno-varnostnih služb, asimetrijo sodobnih konfliktov, biometrijo, informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami ipd. Leta 2005 je postal generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo, leta 2010 ga je vlada znova imenovala na ta položaj. Med letoma 2012 in 2013 je bil direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pri svojem preučevanju namenja posebno pozornost vprašanjem varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je eden od urednikov revije za človekove pravice Dignitas in član uredniškega sveta znanstveno-strokovne publikacije Sodobni vojaški izzivi. Je predsednik Društva Evropska Slovenija in Odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine, imenovanega na kratko Odbor 2014.

Gospod Črnčec, ste predsednik Odbora 2014, ki je nastal 20. junija, ko je moral prvak SDS Janez Janša oditi v zapor na Dob na podlagi politično montirane sodbe v zadevi Patria. Je bila odločitev za ustanovitev spontana ali načrtovana?

Odločitev je bila nujna! Vodjo opozicije so kljub številnim pozivom iz domače pravne sfere in tuje javnosti tri tedne pred volitvami zaprli med najhujše obsojence v državi. Janez Janša je žrtev politično montiranega procesa, ustvarjenega za potrebe predvolilne tekme leta 2008, v katero se je Janša podal kot predsednik vlade. Nedopustno je, da imamo v srcu Evropske unije in s polnimi usti demokratičnosti človeka v zaporu zato, ker se ga politični tekmeci drugače niso mogli znebiti. Slovenska demokracija je nepopolna zaradi invalidne tretje veje oblasti, pravosodja, ki tudi znotraj svojih vrst mnenjski pluralizem zatira. To kažejo primeri poskusa utišanja vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec ter ustavnega sodnika Jana Zobca.

Aleš Primc je v Sloveniji v zadnjem času znan kot voditelj Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Rodil se je leta 1973 in odraščal v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Po končani Gimnaziji Poljane je študiral filozofijo in leta 1996 diplomiral s tezo »Problem duhovnih znanosti pri Diltheyju, Heideggru in Gadamerju«. Že v študentskih letih se je angažiral v podmladku Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oz. pri Mladih krščanskih demokratih, kjer je bil konec devetdesetih let tudi predsednik. Po letu 2000 je bil aktiven v SLS, precej časa je vodil tudi ljubljanski mestni odbor SLS. Pred nekaj leti je bil predsednik glavnega odbora SLS, vendar se je po sporu s tedanjim predsednikom SLS Bojanom Šrotom s položaja umaknil. Primc je namreč konec avgusta 2008 zahteval odstop Bojana Šrota z mesta predsednika SLS, ker je slednji deloval predvsem v korist svojega brata Boška Šrota (tedaj predsednika uprave Pivovarne Laško), vendar so organi stranke Šrota podprli. Že leta 2001 je sodeloval v kampanji pred referendumom o oplojevanju samskih žensk, pred dvema letoma pa je bil vodja kampanje proti novemu družinskemu zakoniku. V zadnjem času se je angažiral kot član Odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine, imenovanega Odbor 2014, saj nastopa predvsem kot voditelj vsakodnevnih shodov pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem. Znan je tudi kot publicist, saj je med drugim avtor biografije Ivana Omana, prvega predsednika Slovenske kmečke zveze. Z družino živi v Ljubljani, zaposlen pa je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Ste koordinator Civilne iniciative za družino in pravice otrok, v zadnjem času pa vas vidimo kot povezovalca shodov pred sodišči. Kako to, da je vam pripadla ta vloga?

Bilo je zelo spontano. Prevzel sem prvega, potem je tako ostalo. Kadar ne bom mogel priti, bo to vlogo prevzel kdo drug.

Videti je, da tudi tu povezujete svojo siceršnjo vlogo pri družinski iniciativi s prizadevanjem za izpustitev Janeza Janše. Toda nekateri trdijo, da imajo tudi drugi zaporniki otroke.

Seveda imajo drugi zaporniki otroke. Tudi zapornice, kar je na neki način še teže. Vendar je družina tega zapornika udarjena dvakrat. Z odsotnostjo moža in očeta ter s krivico, ki so jo z nezakonito in s protiustavno obsodbo naredila in še naprej delajo sodišča.

Janez Janša se je rodil leta 1958.  Širši javnosti je postal znan v času afere JBTZ in s tem povezane slovenske pomladi v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot podpredsednik SDZ je bil v Demosovi vladi minister za obrambo. Pod njegovim vodstvom je slovenska teritorialna obramba oziroma na novo nastajajoča slovenska vojska skupaj s policijo poleti 1991 uspešno ubranila komaj nastalo slovensko državo pred agresijo JLA. Ministrstvo za obrambo je uspešno vodil do marca 1994, ko se je zgodila afera Depala vas. Maja 1993 ga je tretji kongres SDSS izvolil za predsednika stranke. Leta 2000 je znova postal minister za obrambo v Bajukovi vladi. Leta 2004 je s SDS zmagal na parlamentarnih volitvah in decembra istega leta postal prvič predsednik vlade. Za Slovenijo so se začela »zlata leta«. Republika Slovenija je kot prva nova država članica Evropske unije izpolnila zahtevne pogoje in januarja 2007 prevzela evro, leto kasneje pa stopila v območje prostega pretoka ljudi z odpravo administrativnih meja. V prvi polovici leta 2008 je Slovenija uspešno vodila EU, Janša pa je predsedoval Svetu EU. Slovenija je bila takrat na vrhuncu svojega razvoja in mednarodnega ugleda. Na državnozborskih volitvah leta 2008 je SDS povečala odstotek podpore in število volilnih glasov, vendar pa zaradi podtaknjene afere Patria za las izgubila relativno večino. Na predčasnih volitvah jeseni 2011 je Janševa SDS zasedla drugo mesto, a kljub temu sestavila koalicijsko vlado. V dobrem letu vodenja je njegova druga vlada skozi zakonodajni postopek spravila pet ključnih reformnih ukrepov za izhod iz krize. Začeli so se kazati prvi znaki okrevanja Slovenije. A zaradi rovarjenja postkomunističnih sil in t. i. virantovanja je vlada, ki jo je vodil Janša, marca 2013 predčasno končala reformno naravnan mandat. Ta čas je Janša edini politični zapornik v srednji Evropi.

Gospod Janša, tokrat delam intervju z vami na daljavo po elektronski pošti. Svoje prve vtise v zaporu ste opisali v članku Dežela vranov, ki smo ga objavili v prejšnji številki Demokracije. Verjetno je težko opisati vsa čustva, ki jih doživlja človek, ki mora iti po krivici v zapor?

Lahko poskušamo. Mnogi so to že storili, krivičnih sodb je bilo v naši oddaljeni in novejši zgodovini veliko, tudi danes obstajajo in moja žal ni nobena izjema. Slovensko sodstvo je ob nekaj častnih izjemah poštenih, strokovnih in pogumnih sodnikov v glavnem postalo pravna beznica, okolje, v katerem srečate veliko arogance, cinizma, neznanja, klientelizma pa tudi navadnega prostaštva. Običajno se takšno okolje z leti razvije povsod, kjer posamezniki nikoli ne odgovarjajo za svoja dejanja ne glede na to, kako delajo. Pri nas smo del takšne podlage podedovali, Bavcon pa jo je s selekcijo na pravni fakulteti nadgrajeval z enakim gradivom tudi po osamosvojitvi.

Alenka Jeraj je podpredsednica Slovenske demokratske stranke (SDS) in poslanka Državnega zbora RS že od leta 2004. Bila je tudi predsednica Slovenske demokratske mladine (SDM), od leta 2006 je podpredsednica Sveta SDS, od leta 2009 pa predsednica Ženskega odbora SDS. V iztekajočem se mandatu je predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo in članica še treh odborov (za družino, socialne zadeve in invalide, za kulturo in za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo). V tem mandatu je vodila tudi preiskovalno komisijo Krpan, ki se je ukvarjala z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji podjetja Sistemska tehnika podjetju Viator & Vektor ter pri nadaljnjih aktivnostih, ki so se končale s podpisom pisma o nameri za dobavo pehotnih bojnih oklepnih vozil 8x8 med ministrstvom za obrambo in Sistemsko tehniko 20. avgusta 2004, to je tik pred takratnimi parlamentarnimi volitvami. S poslanko, ki kandidira tudi na prihajajočih volitvah, smo se pogovarjali pretekli teden.

Predsednik SDS Janez Janša je od 20. junija 2014 na prestajanju dveletne zaporne kazni na Dobu. Kako gledate na zadevo Patria?

Najprej obžalujemo, da se je to sploh zgodilo. Nismo verjeli, da je mogoče nekoga obsoditi brez vsakršnih dokazov. Tisto, kar najbolj bode v oči, pa je, da predsednik SDS v tem politično motiviranem procesu sploh ni imel možnosti obrambe. Janez Janša je bil namreč v času, za katerega mu očitajo storitev kaznivega dejanja sprejetja obljube nagrade za stranko, kot predsednik Vlade RS 24 ur dnevno varovana oseba in bi lahko za katerikoli trenutek ugotovili, kje je bil in kaj je počel. Prav zato so v obtožnici navedli neugotovljen kraj, neugotovljen čas in neugotovljen komunikacijski način, saj so se jasno zavedali, da je vse stvari mogoče preveriti in bi ob točnih datumih celoten proces padel že na začetku.

V SDS ste zelo enotni, kar kažejo številne podpore tudi ob Janševem odhodu v zapor pa tudi dogodki v poznejših dneh.

V SDS smo zelo enotni, zato imamo tudi geslo Enotni zmagujemo. Naj dodam, da veliko naših članov sploh ni verjelo, da bo šlo vse skupaj tako daleč, da bodo predsednika dejansko zaprli, da se upajo tako izkoristiti sodstvo. Mislim, da je to sramota za celotno sodstvo in za vse veje oblasti. Molčita predsednik Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic.

Dr. Vinko Gorenak se je rodil leta 1955 v Boharini pri Zrečah. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je diplomiral leta 1977 in se istega leta zaposlil kot vzgojitelj v takratni Kadetski šoli za policiste v Tacnu. Hkrati je ob delu študiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in leta 1983 diplomiral. Do leta 1990 je vodil Policijsko postajo Celje in tamkajšnji policijski inšpektorat. Leta 1990 je odšel v Ljubljano na delovno mesto svetovalca ministra v kabinetu notranjega ministra. Leta 1991 je končal magistrski študij na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Na Univerzi v Ljubljani je bil leta 1995 habilitiran za višjega predavatelja za področje organizacije in dela policije. Maja 2003 je na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. V letu 2004 je bil na Univerzi v Mariboru izvoljen za docenta za področje upravljanja varnostnih organizacij, leta 2009 pa je za izrednega profesorja. Sredi leta 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov o policijskem menedžmentu. Od decembra 2004 do oktobra 2005 je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, nato pa je do konca mandata leta 2008 opravljal naloge državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše. Leta 2008 je bil prvič izvoljen za poslanca v državnem zboru. Tudi leta 2011 je bil izvoljen za poslanca v DZ, februarja 2012 pa je bil v DZ izvoljen za ministra za notranje zadeve. Po padcu Janševe vlade 20. 3. 2013 se je vrnil na mesto poslanca v DZ. Tudi na prihajajočih volitvah kandidira za poslanca na listi SDS.

Gospod Gorenak, ta čas se vse vrti okoli tega, ali bo moral predsednik SDS Janez Janša v zapor. Vas je kaj presenetilo, da je večinski del ustavnega sodišča zavrgel njegovo ustavno pritožbo?

Nekoliko pa me je odločitev ustavnega sodišča vendarle presenetila. Pričakoval sem, da bo ustavno sodišče ustavilo to največjo sodno sramoto v samostojni Sloveniji. Mnogi mislijo, da je ustavno sodišče zavrnilo pritožbo Janeza Janše, toda to je le delno res. Dejansko je šlo za to, da je ustavno sodišče povedalo, da mora najprej odločiti vrhovno sodišče, ustavno pa bo odločalo šele po odločitvi vrhovnega, če bo na odločitev vrhovnega vložena pritožba. Tisti, ki so se odločili, da bodo skušali z zlorabo znotraj pravosodnega sistema Janeza Janšo ustaviti, SDS pa uničiti, so dobro načrtovali vse do zadnje podrobnosti, razen ene same izjeme. To je ljudska volja. Ta je bila tudi leta 1988 in kasneje tista, ki je nosilci takratne oblasti niso mogli več obvladati. Verjamem, da bo tudi sedaj tako, SDS je okrepljena in enotnejša, Janez Janša je njen predsednik in kandidat za poslanca. Verjamem, da bo tudi izvoljen ne glede na to, ali bo v zaporu ali ne.

Mag. Marko Pogačnik je poslanec Slovenske demokratske stranke v državnem zboru. To je bil njegov prvi poslanski mandat, njegova karierna pot pa je dolga in bogata. Leta 1991 je opravil maturo na Naravoslovno-matematični šoli Trbovlje, to je v kraju, kjer je tudi rojen, nato je šolanje nadaljeval na Fakulteti za organizacijske vede Kranj. V letih od 1995 do 2000 je bil zaposlen v družbi Metro, najprej v avstrijskem Gradcu, nato pa v italijanskem Vidmu. Pet let je bil zaposlen v škofjeloški Jelovici kot direktor maloprodaje in vodja nabave. Leta 2002 je končal podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede Kranj in pridobil naziv magister. V letih od 2005 do 2009 je vodil Slovensko odškodninsko družbo, nato je bil dve leti posebni odposlanec uprave Pozavarovalnice Sava, leta 2011 pa je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru. Je predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, član komisije za nadzor javnih financ, član dveh odborov: za finance in monetarno politiko in za gospodarstvo ter član več skupin prijateljstva (s Češko, Finsko, z Makedonijo, Romunijo, Rusijo, s Španijo in Švedsko). Živi v Šenčurju pri Kranju.

Evropska komisija je pred kratkim izdala poročilo za Slovenijo, ki ga nekateri imenujejo trenutek resnice za Alenko Bratušek, predsednico vlade v odhodu. Tudi vi menite tako?

S tem se vsekakor strinjam. Evropska komisija je poročilo izdala za vse evropske države, vendar pa gre v primeru Slovenije verjetno za najbolj rigorozno poročilo med njimi. Komisija namreč v osmih točkah Slovenijo opozarja na pomanjkljivosti. Prepričan sem tudi, da je glavno sporočilo komisije, da vlada Alenke Bratušek ni opravila svoje naloge. Po drugi strani pa to poročilo vidim kot potrditev, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) na pravi poti, saj je SDS skozi celoten mandat vlade Alenke Bratušek opozarjala predvsem na točke, ki jih je zdaj izpostavila tudi Evropska komisija.

Katere točke med temi osmimi so najpomembnejše?

Menim, da sta najpomembnejši točki o prestrukturiranju bančnega sistema in gospodarstva. Tudi Evropska komisija ocenjuje, da je novih davkov dovolj in da si Slovenija novih davkov ne more več privoščiti. Nadalje so v poročilu opozorili na zadolževanje Slovenije in na potrebno racionalizacijo javnega sektorja, kjer ni bilo v tem mandatu vlade narejenega dejansko ničesar. Opozorili so tudi na pomanjkljivo pripravljeno insolvenčno zakonodajo, pa seveda na korupcijo.

Brigadni general Anton Krkovič je bil rojen 18. maja 1956 v vasi Kaptol v Kostelu pri Kočevju. Je veteran vojne za Slovenijo in član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. V letih 1990/91 je bil eden poglavitnih nosilcev obrambnih priprav in vojaškega odpora proti agresiji JLA na Slovenijo. Javnosti je znan kot poveljnik specialne brigade MORiS. Je diplomant angleške vojaške akademije RCDS (Royal College of Defence Studies) ter dobitnik najvišjih državnih in vojaških odlikovanj. 

Gospod Krkovič, nedavno smo brali, da vam grozijo s smrtjo.

Da, ni prvič in bojim se, da ne zadnjič. Tokrat sem prejel že šest odkritih groženj. Gre za tipično mafijsko izsiljevanje, izstavijo ti račun za stvari, ki jih nikoli ni bilo, in poskrbijo za psihični pritisk v smislu uvodnega psihološkega lomljenja kot dodatek drugim bremenom, ki se sama po sebi pojavljajo pred odhodom v zapor.

Za prostaškim pisanjem Kunstlja stoji več različnih piscev, kar je potrdil tudi Kunstelj sam. Vam je znano, kdo so te osebe?

Elektronski naslov že večkrat eksploatiranega nesrečnika Mitje Kunstlja, javno označenega kot narkomana in na pol prištevnega človeka, je eden od načinov delovanja že dodobra razkrinkane »udbovske« taktike. Ti, ki to v resnici počno, so seveda moji dobri »znanci« iz Depale vasi in še nekateri drugi »eksperti«. Večino od njih si lahko ogledate v aktualnem dokumentarcu RTV SLO avtorja Jožeta Možine z naslovom »Urok Depale vasi«.

Göran Lindblad je švedski politik in član stranke Moderate, ki pripada evropski politični skupini EPP. Bil je poslanec v švedskem parlamentu med letoma 1997 in 2010, nadomestni poslanec med letoma 1993 in 1997 in nato znova leta 2010. Vodil je švedsko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PS SE) in bil podpredsednik PS SE pa tudi predsednik Odbora za politične zadeve. Bil je tudi poslanec parlamentarne skupščine med 2004−2010. Lindblad je znan po svojem boju za demokracijo in človekove pravice. Kot poročevalec Sveta Evrope je pripravil Resolucijo 1096 o ukrepih za odpravo zapuščine nekdanjih komunističnih totalitarnih režimov in Resolucijo 1481 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov. Od leta 2011 je predsednik Evropske platforme spomina in vesti.

Gospod Lindblad, kot predsednik Evropske platforme spomina in vesti ste vlado Alenke Bratušek februarja letos pozvali k odprtju arhivov po zgledu Nemčije, Poljske in Češke. Zakaj taka odločitev?

Vsi arhivi morajo biti odprti. Moramo se ukvarjati s preteklostjo in z zgodovino, saj brez tega vedenja in možnosti, da žrtve ali sorodniki žrtev, ki želijo izvedeti, kaj se je zgodilo s sorodniki in kdo so bili storilci, do tega ne morejo priti. In verjetno je to razlog, zakaj želijo nekateri v vladi ustaviti odpiranje arhivov, saj se storilci še vedno sprehajajo okoli − v tej in ​​številnih drugih državah. Z vidika platforme želimo, da bi storilce privedli pred sodišče. Torej je to vprašanje nadvse pomembno. V Rusiji arhivov skorajda še niso odprli in to je slabo. Sami lahko vidite, kaj se tam dogaja. Pri njih je pomanjkanje znanja in razumevanja zgodovine. Sedaj pa so sprejeli še zakon, ki pravi, da je nezakonito, če poveš kaj slabega o Rdeči armadi med drugo svetovno vojno. Svobodno so torej lahko počenjali grozodejstva tudi med vojno. Seveda so nacisti krivi za veliko zla, ampak tudi Rdeča armada ni bila najbolj priden otrok na tem božjem svetu.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)