Peticija za odpravo jajc baterijske reje s skoraj 7000 podpisi; v Sloveniji povprečna poraba na prebivalca 178 jajc

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Društvo za zaščito živali Ljubljana in Zavod Danes je nov dan sta pod peticijo za odpravo jajc baterijske reje doslej zbrala prek 6800 podpisov. S peticijo želita spodbuditi trgovce v Sloveniji, da umaknejo tovrstna jajca s svojih polic. Medtem v Jati Emoni poudarjajo, da tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc.

 

Društvo za zaščito živali Ljubljana in Zavod Danes je nov dan sta kampanjo proti baterijski reji zagnala v ponedeljek, osnovni cilj, zbrati 5000 podpisov, pa jim je uspelo preseči v nekaj več kot 30 urah.

Nadaljevali bodo zbiranje podpisov

"Izjemno uspešna kampanja za odpravo jajc iz baterijske reje je z vsako minuto bolj glasna. Zato smo se odločili, da nadaljujemo zbiranje podpisov. Naslednji cilj je 10.000 podpisov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob predstavitvi kampanje so sicer poudarili, da v Sloveniji 61 odstotkov vseh jajc prihaja iz baterijske reje. Ta pa je v primerjavi z alternativnimi oblikami, kot so hlevska, prosta ali ekološka reja, kokošim najmanj prijazna. Po njihovem mnenju nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, je pa ustavitev baterijske reje prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja kokoši.

Medtem v Jati Emona, največjem slovenskem proizvajalcu jedilnih jajc, poudarjajo, da tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc. "Na to vplivata le zdravje in prehrana živali, vpliva pa tip reje na smrtnost kokoši tekom nesnosti, porabo krme po jajcu, higieno jajc in emisije prahu, smradu in CO2 v okolje," je za STA pojasnil direktor Jate Emona Stojan Hergouth.

Najmanjša emisija prahu, smradu in CO2, najčistejša jajca, najmanjša poraba krme po jajcu in najmanjša smrtnost kokoši je po njegovih besedah v baterijski reji, vse ostale reje so slabše v vseh naštetih parametrih. "Najslabše jo higiena jajc odnese pri prosti reji, največja je tudi smrtnost in tveganje kužnih bolezni, največja poraba krme in največje emisije prahu, smradu in CO2 v okolje," je dejal in dodal, da je življenjska doba kokoši v vseh tipih reje pri tržnih proizvajalcih omejena na eno leto.

Sodobne reje vseh tipov (eko reja, prosta reja, talna reja in baterijska reja) so opremljene z avtomatskimi krmilnimi trakovi in kapljičnimi napajalniki. Krme se v sestavi ne razlikuje bistveno, le pri eko prireji morajo imeti sestavine in posledično krmilo eko certifikat. Glede vsebnosti škodljivih snovi pa za jajca vseh rej veljajo enako stroge zahteve.

Pri prireji jajc se v nobenem tipu reje ne uporablja antibiotikov ali kakršnihkoli drugih nedovoljenih snovi, je poudaril in dodal, da so živali v vseh registriranih rejah pod nadzorom pogodbene veterinarske ambulante in uprave za varno hrano ter so podvržene rednim higienskim in zdravstvenim pregledom, jajca pa še pregledom na prisotnost škodljivih snovi.

"Bistvo razlik med različnimi tipi rej je torej prostor, ki ga imajo kokoši na voljo, in percepcija ljudi glede njihove sreče oz. nesreče," je povedal in pojasnil, da so z vidika stroke pomembni kazalci sreče proizvodnih živali smrtnost, obolevnost, število poškodb in število znešenih jajc.

Pri eko reji je šest kokoši na kvadratni meter hlevske površine, kokoši se lahko gibajo večino časa (tudi na prostem), pri prosti reji je devet kokoši na kvadratni meter hlevske površine, tudi tem je omogočeno gibanje večino časa (tudi na prostem), medtem ko je pri talni reji devet kokoši na kvadratnem metru hlevske površine, gibanje je omejeno na zaprti hlev. Pri baterijski reji pa je na kvadratnem metru 13 kokoši, gibanje je omejeno.

Jata Emona po pojasnilih direktorja Hergoutha spoštuje različne poglede potrošnikov in trgovcev na različne tipe rej. Proizvajajo namreč tako jajca iz baterijske (50 odstotkov), talne (45 odstotkov) in proste reje (pet odstotkov).

V Sloveniji za prehrano 178 jajc na prebivalca

V Sloveniji za prehrano na leto potrošimo skoraj 11 kilogramov ali 178 jajc na prebivalca. Kokoši nesnic je približno 1,7 milijona, ki skupaj znesejo povprečno milijon jajc na dan. Domača proizvodnja jajc skoraj v celoti pokrije domačo potrošnjo, so danes sporočili iz statističnega urada.

Po oceni prebivalcev, ki jih je urad anketiral, je letna poraba jajc precej nižja. Posameznik je namreč v povprečju ocenil, da porabi 80 jajc na leto. Kot so pojasnili v uradu, podatek o potrošnji kaže količino, ki je prebivalcem Slovenije v enem letu na razpolago, in da je pri tem treba upoštevati, da so vanj zajete tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov.

Cene jajc so se v slovenskih trgovinah v zadnjih 10 letih precej povečale. Od leta 2008 do lani so se dvignile za 38,8 odstotka, medtem ko so se cene v celotni skupini hrana v povprečju zvišale za 23,7 odstotka. Lani je bilo treba za 10 kokošjih jajc odšteti povprečno 1,70 evra.

Stopnja samooskrbe z jajci je v Sloveniji skoraj 95-odstotna. Povečuje se izvoz jajc. Ta je lani dosegel 4,5 milijona evrov, medtem ko je uvoz znašal 2,7 milijona evrov. Uvoz se poveča v času velikonočnih praznikov. Marca lani je Slovenija uvozila 20 odstotkov celoletnega uvoza jajc.

Slovenija največ jajc oz. približno dve tretjini izvozi na Hrvaško. Sledi izvoz v Avstrijo, ki znaša okoli 22 odstotkov, in na Madžarsko, ki je približno šestodstoten. Največ jajc pa uvozi iz Litve (39 odstotkov), Italije (30 odstotkov) in Latvije (10 odstotkov).

nazaj na vrh