Obiranje hmelja se je začelo, likof v jeseni

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Nekoliko bolj zgodaj kot po navadi so zadnji teden dni v Savinjski dolini začeli z obiranjem hmelja. Prva je na vrsti sorta savinjski golding, najpozneje pa dozori sorta celeia, ki jo bodo obrali v septembru. Ob zaključku obiranja hmeljarji in turistični delavci po navadi pripravijo hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi.

 

Letos je hmelj dozorel nekoliko prej kot po navadi. V Savinjski dolini je bila sorta savinjski golding primerna za obiranje že okoli 10. avgusta. Na Koroškem, kjer je dozorevanje poznejše, pa bo sorta savinjski golding za obiranje primerna v začetku prihodnjega tedna, je za STA povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec.

Za obiranje nato sledijo sorte aurora, styrian gold, bobek in celeia. Hmeljarji se o začetku obiranja odločajo tudi na podlagi napovedi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki redno pobira vzorce na različnih lokacijah in spremlja parametre dozorevanja ter tako določi, kdaj posamezna sorta nastopi tehnološko zrelost. Inštitut ugotovitve objavlja tudi na svoji spletni strani.

Poleg tega morajo hmeljarji tudi sami spremljati svoje nasade, jih pregledovati, včasih tudi s pomočjo strokovnjakov, in se potem odločiti, kdaj bodo na svojih kmetijah začeli z obiranjem.

Letos je v Sloveniji s hmeljem posajenih 1667 hektarjev površin, kar je okoli 80 hektarjev več kot lani. "Ocenjujemo, da bi lahko letos v Sloveniji pridelali okoli 2800 ton hmelja, kar pomeni, da je letina normalna," je ocenila Friškovčeva, a opozorila, da bodo vremenske razmere v prihodnjih tednih še krojile količino in kakovost pozneje dozorelih sort.

Predvsem letos spomladi vreme ni bilo naklonjeno sorti savinjski golding. Škodile so mu visoke temperature konec aprila in maja, tako da je sorta na posameznih hmeljiščih zacvetela že sredi maja, kar pomeni, da so rastline savinjskega goldinga prenehale z vegetativno rastjo in ponekod niso prišle niti do vrha opore ter so ostale slabo razraščene.

"Tako ocenjujemo, da bo pridelek savinjskega goldinga podpovprečen. Le okoli 1000 kilogramov na hektar," je ocenila strokovnjakinja. Povprečen pridelek pri tej sorti je okoli 1300 kilogramov na hektar.

Je bil pa, nasprotno, letošnji julij zelo ugoden za rast hmelja, saj najvišje dnevne temperature niso presegale 30 stopinj Celzija, tudi padavin je bilo dovolj. Ker temperature niso bile visoke, hmeljarji letos tudi niso imeli težav s hmeljevo pršico, tudi pojav ostalih bolezni ni bistveno odstopal. Bo pa letos slab pridelek hmelja na območju Ptuja in Ormoža, kjer je hmeljišča dvakrat prizadela toča, je spomnila Irena Friškovec.

Glede na lansko letino v Sloveniji, ki je dosegla 2700 ton, bo letošnja po ocenah strokovnjakov v skupni količini večja, a tudi na račun dodatnih 80 hektarjev zasajenih površin. Povprečno pa bo pridelek na hektar na ravni lanskega leta.

"Zaenkrat tudi kaže, da bi ta pridelek lahko prodali, kajti hmeljarji imajo za večino tega pridelka že vnaprej sklenjene pogodbe z različnimi trgovci po Sloveniji, ki pridelek prodajo naprej po svetu, nekateri hmeljarji pa imajo tudi pogodbe neposredno s končnimi kupci," je povedala strokovnjakinja.

Obiranje hmelja bo po Sloveniji potekalo dolgo v september, na Koroškem se obiranje zaključuje proti koncu septembra. Ko je obiranje končano, hmeljarji opravijo še jesenska opravila v hmeljiščih, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi.

Površine, posajene s hmeljem, so se v zadnjih letih po vsej Sloveniji povečale, ob tem pa je po državi še vedno v premeni skoraj 200 hektarjev površin. To so trenutno s hmeljem neposejane površine, kjer pa so pripravljene žičnice, tako da lahko pridelovalci na večini teh površin v letu ali dveh ponovno zasadijo hmelj.

Večina slovenskih hmeljišč, okoli 80 odstotkov, je v Savinjski dolini. Slovenija pridela tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Za ZDA, Nemčijo in Češko je četrti največji ponudnik hmelja.

nazaj na vrh