Žan Mahnič: Odstotek BDP za potrebe obrambe se zmanjšuje

Žan Mahnič (foto: Urban Cerjak) Žan Mahnič (foto: Urban Cerjak)

Člani odbora DZ za obrambo so danes več ur razpravljali o stanju v vojski, predvsem o kadrovski podhranjenosti, primernosti opreme in višine plač pa tudi o odgovornosti in nedavni menjavi na položaju načelnika generalštaba. Odbor sicer ni potrdil priporočil, ki so jih v zahtevi za sklic izredne seje DZ vladi predlagali poslanci SDS in NSi.

 

Predsednik odbora Žan Mahnič (SDS) je v imenu predlagatelja seje poudaril, da kljub gospodarski rasti vlada za obrambni resor ni namenila toliko sredstev, da bi bili kredibilni partner v zvezi Nato. Četudi se nominalno znesek sredstev povečuje, se odstotek BDP zmanjšuje, je pojasnil in opozoril tudi na pomanjkanje kadra v Slovenski vojski (SV). Po njegovih besedah se je s prihodom te vlade začel odhod poveljniških kadrov v tujino in na druge funkcije.

Glede nedoseganja usposobljenosti bataljonske bojne skupine za delovanje, zaradi česar je ta teden prišlo tudi do menjave na čelu generalštaba, ko je Andreja Ostermana nasledil Alan Geder, pa je ponovil stališče, da bi morali zamenjati tudi ministrico za obrambo Andrejo Katič.

Po Mahničevih besedah bi bilo treba SV izvzeti iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, kar je tudi eno od priporočil vladi, ki so jih predlagali v sklepih. Prav tako so predlagali še priporočilo o dvigu plač vojakom za 30 odstotkov in priporočilo o reorganizaciji vojske, po kateri bi ohranili poklicno stalno sestavo in vzpostavili hibridno rezervno sestavo, ki bi bila sestavljena iz prostovoljne pogodbene rezerve in selektivne vojaške obveznosti.

Katičeva je ob ukrepih, ki so jih sprejeli v tem mandatu, priznala, da potrebujejo celovite sistemske rešitve. A teh po njenem mnenju priporočila predlagateljev seje ne ponujajo. Izstop vojakov iz enotnega plačnega sistema bi po njenem mnenju pomenil razpad tega sistema, predlagano zvišanje plač pa bi imelo velike javnofinančne posledice. Da bi izboljšali status pripadnikov SV, so na vladi pripravili tudi predloga zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski, je spomnila.

Zavrnila očitke o kadrovanju ter neustrezni in nekakovostni opremi, pri čemer je na mizo postavila tudi po njenih navedbah kakovostne Alpinine vojaške čevlje.

Poudarila je, da so se v času njenega mandata obrambni izdatki vsako leto zviševali in da se je država zavezala, da se bodo sredstva za obrambni resor postopoma približevala dvema odstotkoma BDP. Kot je pojasnila, so odpravili vse varčevalne ukrepe, ki so bili sprejeti v letu 2012 v času ministra Aleša Hojsa. "Čigavega ministra Hojsa?" je spomnila na ministra iz vlade Janeza Janše (SDS).

Da vlada Boruta Pahorja ni bila edina, ki je nižala sredstva za obrambo, pač pa sta to počeli tudi vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek za njo, je opozoril tudi današnji Pahorjev svetovalec za obrambne zadeve Uroš Krek. Predlagatelji seje so sicer želeli tudi mnenje predsednika republike Pahorja, ki ga je ta po Krekovih besedah pripravljen predstaviti na izredni seji DZ, ki naj bi bila prihodnji teden.

Geder politične razprave ni želel komentirati, izrazil pa je željo, da bi vlada podala predloge za zagotovitev resursov SV, med katerimi je najpomembnejši kader. Izrazil je tudi željo, da bi se tovrstne razprave odvile za zaprtimi vrati, "da ne uničimo ostankov motivacije v SV".

Podobno je menil Marko Ferluga (SMC) in ocenil, da se z današnjo razpravo ne bo veliko premaknilo. "Dejstvo je, da so volitve pred vrati in da bi bilo treba po tej aferi nesrečnih škornjev pogledati na eni strani politično in na drugi strani strokovno odgovornost," je dejal in spomnil, da se težave kopičijo že od leta 2006.

Matej Tonin (NSi) je prepričan, da je treba obrambni proračun povečati bolj do predvidenega. "Če ne bomo dvigovali obrambnega proračuna v času največje gospodarske rasti, kdaj ga pa potem bomo?" je vprašal Tonin, ki Ostermanovo razrešitev vidi kot zvračanje krivde na drugega.

Po mnenju Franca Jurše (DeSUS) za to, kar se je zgodilo na preverjanju pripravljenosti bataljonske bojne skupine, ni odgovorna politika. "V Slovenski vojski obstaja hierarhija in se točno ve, kdo je prvi in kdo takoj za njim odgovoren," je dejal. Če pa bi bil sam minister, bi kadrovsko zamenjavo izpeljal takrat, ko je bila trikrat podana negativna ocena.

Miha Kordiš (Levica) pa je prepričan, da SV ni v finančni, ampak je v politični krizi, saj jo je slovenski politični razred spremenil v pomožno silo Nata. To je po njegovem prepričanju tudi razlog številnih odhodov iz vojske bolj kot so vojaški škornji in plače.

Geder je omenjene navedbe zavrnil: "Nismo nobeni podizvajalci Nata." Poudaril je, da je osnovno poslanstvo SV nacionalna obramba - samostojno ali skupaj z zavezniki in da tudi bataljonskih bojnih skupin ne gradimo za Nato, ampak za nacionalno obrambo naše države samostojno ali skupaj z zavezniki. "Najšibkejše so pa tiste države, ki zaveznikov nimajo," je še dodal.

nazaj na vrh