Zadnji predlog novele zakona o kazenskem postopku brez nekaterih spornih rešitev

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Chris Potter/Wikimedia Commons; CC BY-SA 2.0

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje poslalo prevetren predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ne vsebuje več določb o zaslišanju osumljencev in tožilski preiskavi, ki so v preteklosti zbudile največ kritik. Na ministrstvu računajo, da bo zakonski predlog na vladi kmalu po novem letu.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je že v nedavnem intervjuju za STA opozorila, da se z zakonskim predlogom mudi zaradi implementacije evropske direktive o žrtvah, s katero Slovenija zamuja in tvega kazni. Že v novembrskem pogovoru je tako napovedala, da bo z namenom pospešitve sprejemanja popustila pri tistih določbah, ki so sprožila nasprotovanja. V odvetniških vrstah so, podobno kot že v času ministra Gorana Klemenčiča, skočili na noge zaradi določb o možnosti zaslišanja osumljenca na policiji brez prisotnosti odvetnika. Kritike so že ves čas letele tudi na predvidene spremembe tožilske preiskave.

Predlog, ki bo v medresorskem usklajevanju predvidoma do 9. januarja, tako predvsem povzema evropsko direktivo o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Kot so poudarili na ministrstvu, spreminjajo paradigmo obravnavanja položaja žrtev kaznivih dejanj, ki ne bodo več zgolj nekakšna postranska škoda kaznivega dejanja, s katero se bolj ali manj posredno ukvarjajo tudi različni organi v kazenskem postopku, ampak v ospredje postavljajo skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice.

Namen evropske direktive je namreč zagotoviti, da žrtve kaznivih dejanj dobijo potrebne informacije, podporo in možnost sodelovanja v kazenskem postopku ter po potrebi ustrezno zaščito.

Poleg tega želijo s predlogom novele uvesti možnost podaje ločenih mnenj na vrhovnem sodišču. "To bo pomembno prispevalo k razvoju sodne prakse, saj bodo obrazložena ločena mnenja ob ustrezni prepričljivosti argumentacije pripomogla tako k temu, da bo večinska odločba bolj izbrušena, kakor tudi k temu, da bo lahko v prihodnjih odločbah večji poudarek dan vidikom, ki jih izpostavljajo posamezni sodniki. Tudi z vidika zagotavljanja enotnosti sodne prakse pa je pomembno, da so odločbe čim bolj prepričljivo obrazložene, k čemur posredno pripomorejo ločena mnenja," so pojasnili na ministrstvu.

S predlogom novele skušajo sistematično urediti področje zasega predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Ureditev hišne preiskave popravljajo tako, da varujejo pravice imetnika nepremičnine, kadar je slednji nedosegljiv. Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ki ga je izdalo vrhovno sodišče, pa jasno določajo možnost pritožbe, tudi ob upoštevanju odprte ustavnosodne presoje.

Med rešitvami, ki je kljub kritikam ostala, pa je uvedba t. i. IMSI lovilca za potrebe policije. Bolj jasno in določno ter ustavnoskladno urejajo vprašanji uporabe prometnih podatkov ter pridobitev zaupnih bančnih podatkov, vzpostavljajo podlago za odločanje izvenobravnavnega senata v primeru nestrinjanja preiskovalnega sodnika s predlaganimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, hišnimi in osebnimi preiskavami.

Za kadrovsko racionalizacijo dela sodišč in pospešitev kazenskega postopka sodniku dajejo večja pooblastila. Med drugim bo lahko sam odločil o spremembi varnostnih ukrepov, preklicu pogojne obsodbe, izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov. Kot so poudarili na ministrstvu, gre predvsem za odločitve, ki so po veljavni ureditvi v pristojnosti t. i. izvenobravnavnega senata. "Pri omenjeni rešitvi gre torej za pomembno razbremenitev kadrovskih virov na sodiščih za zagotovitev hitrejšega odločanja in učinkovitejše rabe človeških virov," so izpostavili na ministrstvu.

Med rešitvami v predlogu sprememb zakona o kazenskem postopku pa je tudi podrobneje urejen pritožbeni postopek, in sicer v smeri večje možnosti vsebinskega odločanja na višjih sodiščih, kar po prepričanju ministrstva pomeni hitrejše pravnomočne kazenske sodbe. "To je primerno tako z vidika interesa pravne države kot tudi z vidika spoštovanja koncepta kazenske obtožbe v okviru razumnega roka," so poudarili.

Predlog novele vsebuje tudi druge rešitve, ki bodo prispevale h kakovostnejšemu sodelovanju organov odkrivanja in pregona, hitrejšemu in smotrnejšemu poteku predkazenskega in kazenskega postopka ter racionalizaciji dela organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, organov pregona in sodišč ter h krepitvi varstva pravic obdolžencev, so še dodali na ministrstvu za pravosodje.

nazaj na vrh