Vlada brez konkretnih načrtov za ureditev mejnega vprašanja s Hrvaško Izpostavljeno

Po razsodbi arbitražnega sodišča predsednik vlade Miro Cerar trmasto vztraja pri enostranski izvršitvi arbitražne sodbe. Po razsodbi arbitražnega sodišča predsednik vlade Miro Cerar trmasto vztraja pri enostranski izvršitvi arbitražne sodbe. Demokracija

 Avtor vrstic, ki jih pravkar berete, je prejšnji teden na zunanje ministrstvo ter vlado naslovil novinarsko vprašanje, ki se nanaša na urejanje mejnega vprašanja s Hrvaško, še zlasti spričo dejstva, da je arbitražno sodišče v Haagu z določitvijo meje mnogim obmejnim prebivalcem otežilo življenje.

 

Po razsodbi arbitražnega sodišča predsednik vlade Miro Cerar trmasto vztraja pri enostranski izvršitvi arbitražne sodbe, kar mu daje sicer videz odločnosti, vendar razmere kažejo, da ne bo šlo brez dvostranskega dogovora s Hrvaško. Po naših podatkih pa je na območju Brežic in celotnega toka Sotle prišlo do razmejitve glede na kataster, kar pomeni, da se državna meja ravna po stari strugi Sotle in ne regulirani, kot je sedaj. Obstajata namreč vsaj dve hrvaški točki, ki sta po tej razmejitvi ostali na slovenski strani, to je del naselja Ključ Brdovečki ter železniška postaja Vukovo Selo.

Zato je avtor teh vrstic na pristojne institucije naslovil dve vprašanji:

1. Ali namerava uporabiti ti dve območji kot argument v pogajanjih, denimo v zameno za slovenske hiše, ki so po arbitražni sodbi ostale na hrvaški strani (npr. Jorasova hiša)?

2. Zakaj je slovenska stran, ko je postavljala žico za obrambo pred

ilegalnimi prehodi meje (migranti), ubogala ukaz s Hrvaške, da se žica postavi po katastrski meji, ob tem pa je žico postavila samo na slovensko stran Sotle, ne pa tudi po katastrski meji na drugi strani Sotle?

Včeraj zvečer pa je vlada poslala odgovor, ki ga navajam v celoti:

Slovenija in Hrvaška se v okviru uveljavitve arbitražne razsodbe lahko dogovorita o rešitvah poteka kopenske meje v določenih delih tako, da bo to najboljše za življenje ljudi ob meji. To možnost je predvidelo tudi arbitražno sodišče v razsodbi. Slovenija je zainteresirana, da se s hrvaško stranjo o tem dogovori v okviru uveljavitve razsodbe.
Odločitev za postavitev začasnih tehničnih ovir je sprejela Vlada RS novembra 2015. Začasne tehnične ovire postavljamo na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na pretekle izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Republike Slovenije. Skladno z načrtom postavitve in ukrepi vse lokacije postavitve (žičnate in panelne ograje ter vrat) določa Policija. Postavljanje začasnih tehničnih ovir je nujen in začasen ukrep v interesu varnosti, ki Policiji omogoča učinkovito varovanje zunanje schengenske meje in usmerjanje nezakonitih migracij na območja, kjer se jih lažje odkrije. Postavitev tehničnih ovir je bila opravljena pred končno razsodbo arbitražnega sodišča, pri čemer je bilo pojasnjeno, da postavitev ovir ne predstavlja prejudica za določitev poteka meje s strani arbitražnega sodišča. Republika Slovenija bo vprašanje začasnih tehničnih ovir reševala v okviru celovitega dialoga o uveljavitvi arbitražne razsodbe.

Kako verodostojen in konkreten je odgovor s strani vlade oz. njenega urada za komuniciranje, pa presodite sami.

nazaj na vrh