Valentin Vodnik je pustil ogromen pečat v zgodovini slovenstva

S pogovornega večera (foto: sds.si) S pogovornega večera (foto: sds.si)

Letos mineva 200 let od smrti Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika, urednika, duhovnika, razsvetljenca in Slovenca po srcu. V njegov spomin je Kulturni forum SDS organiziral pogovorni večer, na katerem sta bila osrednja gosta ddr. Igor Grdina in dr. Jonatan Vinkler.

Valetin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v kmečko obrtniški družini v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Čas v katerem je živel in delal Vodnik, je bil težek čas in ljudje so življenje doživljali zgolj kot menjavanje letnih časov. Toda po mnenju ddr. Grdina se je svet ravno v tem času začel spreminjati: »Človek je lahko že vplival na svoje življenje. Stoletje pred tem je bilo tako, da kdor se je rodil kot kmet, je umrl kot kmet. Sedaj se je pojavil svet izbire.« In Valentin Vodnik se je že kot mlad fant odločil, da bo znal pisati in brati. 

Želje po literarnem ustvarjanju so se v Vodniku prebudile, ko je bil pri frančiškanih v Novem mestu. »Slovenci se začno upirat temu, kar prihaja z Dunaja in gredo počasi izvirno svojo pot in v tem času postaja Vodnik pisatelj, urednik in še kaj. Odprejo se mu vrata v književni svet,« je povedal Grdina ter dodal, da se v tem obdobju začne pojavljat potreba po slovenskih učbenikih. Nekateri slovenski intelektualci so namreč uspeli doseči, da se je raba slovenskega jezika v ljudskih šolah povečala. Velikanski napredek na področju šolstva je viden za časa Ilirskih provinc, ko se je slovenski jezik iz ljudskih šol prenesel tudi v realke: »Vodnik je bil nad tem navdušen in je napisal Ilirija oživljena, ki je postala njegova usodna pesem. Zaradi nje je po letu 1813 postal ožigosan kot kolaborant starega sistema,« je pripomnil profesor Grdina ter nadaljeval: «Takrat ni bilo samoumevno, da se vse dogaja v slovenskem jeziku. Slovenščina je bila silno omejena. V francoski dobi je Vodnik rabo slovenskega jezika nesluteno razširil in za to plačal visoko ceno, ko mu ob vrnitvi avstrijskega režima ni želel nihče pomagati.« Vodnika je označil kot prvega slovenskega pesnika in mu pripisal veliko vztrajnost, s katero je pomembno vplival na zgodovino slovenstva.

Dr. Jonatan Vinkler je dopolnil stanovskega kolega in dejal, da je bil Vodnik pripadnik Zoisovega kroga in je kot mlad intelektualec pomagal ostalim slovenskim preroditeljem, tudi Francetu Prešernu. Zaradi navdušenja nad Francozi, ki so slovenščini odprli vrata v šole, se je zadnja leta svojega življenja znašel v hudi stiski. Avstrijski režim je bil po koncu Ilirskih provinc resnično oster in neusmiljen do mnenjskih voditeljev kakršen je bil Valentin Vodnik: »Po letu 1815 je bilo njegovo življenje res težavno in imel je veliko materialnih zadreg. Ni mu bilo lahko, a je kljub temu naredil pomembne preboje na področju slovenske literature.« Velik preboj mu je uspel na področju časnikarstva. Leta 1797 je začel s pisanjem in urejanjem Lublanskih novic, prvih novic napisanih in izdanih v slovenskem jeziku. Novice, ki so izhajale dvakrat tedensko, je izključno sam, pisal štiri leta. Lublanske novice so veliko pripomogle k dvigu in uporabi slovenščine v javnih prostorih. Vinkler je za zaključek povedal, da se lahko iz življenja Valentina Vodnika marsikaj naučimo, saj Vodnik kljub težkim življenjskim preizkušnjam nikdar ni bil "jamravc".

Valentin Vodnik je pesnik s prvo objavljeno slovensko pesniško zbirko in urednik prvega slovenskega časnika, ki je izhajal v slovenskem jeziku. Alenka Jeraj je tudi povedala, da je bil Valentin Vodnik prav tako pisec prve planinske poezije: »Po njegovi zaslugi se začenja Triglav dojemati kot simbol slovenstva.«

S svojo praktičnostjo in delovanjem je Valentin Vodnik močno predramil Slovence in sloveščino postavil v center javnega delovanja.

Za ogled celotnega pogovornega večera kliknite TUKAJ.

Vir: sds.si

nazaj na vrh