V predsedniško tekmo vse več znanih obrazov

  • Napisal  B.S.
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Urban Cerjak

Med tistimi, ki so najavili vstop v tekmo za predsednika republike na letošnjih volitvah se nabirajo bolj ali manj znani obrazi iz sveta estrade. Tako so po igralcu in aktualnemu kamniškemu županu Marjanu Šarcu ter komiku Papsterju kandidaturo v zadnjih dneh napovedali še Damjan Murko, Dominik Kozarič in Andrej Rozman - Roza.

Pesnik, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman - Roza bo svojo namero, da vstopi v predsedniško tekmo, uradno napovedal v sredo na novinarski konferenci. Kot je zapisal v vabilu, mu ne preostane drugega, saj "v nasprotnem primeru nihče od kandidatov ne bo zastopal interesov, ki niso zgolj moji". V svojih delih se Roza sicer večkrat dotakne družbeno-aktualnega dogajanja, tako je na njegovi spletni strani moč med drugim prebrati manifest za kulturizacijo osnovnih šol in njegovo "veroizpoved": "Verjamem, da je v Sloveniji možen ničodstoten davek na vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Verjamem pa tudi, da sta na Zemlji možna tako ničodstotna revščina kot tudi ničodstotno onesnaževanje okolja."

Manj vsebinska sta bila pri svojih najavah Damjan Murko, mojster samopromocije, ki stavi "na svoj glas in stas" ter Dominik Kozarič, ki se ga slovenska javnost spomni predvsem po skladbi Reka luči, sicer pa že desetletje živi in ustvarja na Kanarskih otokih, poroča Sta.

Kandidaturo na prihajajočih volitvah za predsednika republike je napovedal tudi Žiga Papež. Predstavljal se bo kot komik Papster s sloganom Vrnimo Sloveniji nasmeh!. Za kandidaturo se je odločil, ker opaža, da "Slovenija izgublja nasmeh, ki si ga je nadela ob osamosvojitvi pred 25 leti", je pojasnil v predstavitvenem videu.

Tudi na preteklih predsedniških volitvah so sicer že bili primeri, ko so kandidati kampanjo izkoristili za lastno promocijo oziroma v umetniške ali eksperimentalne namene. Tako je denimo leta 2007 kandidaturo napovedal Artur Štern, ki je pozneje razkril, da je bila njegova kandidatura zgolj medijski eksperiment. V času zbiranja podpisov so snemali dokumentarni film z naslovom Gola resnica.

Z izmišljenim likom Ljubiše Preletačeviće Belega pa je na nedavnih predsedniških volitvah v Srbiji študentu Luki Maksimoviću uspelo zbrati skoraj deset odstotkov volilnih glasov, s čimer se je uvrstil na tretje mesto. Njegov uspeh je bilo veliko presenečenje in izziv politični eliti.

Resna pa je kandidatura Marjana Šarca, ki, četudi se ga širša javnost še vedno spominja kot imitatorja in igralca po likih Serpentinška ter nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, že drugi mandat zelo resno vodi kamniško občino kot župan. In zato tudi napoveduje resno kampanjo s sloganom Človek, skupnost, država. Ob najavi kandidature se je obregnil ob to, da "nekateri nadvse resne funkcije obravnavajo nadvse neresno". Funkcija predsednika republike pa po njegovem mnenju ne bi smela biti zvezdniška, zato sam v kampanji, kot je napovedal, ne bo kosil trave. Šarca so tudi nekateri analitiki že zaznali kot enega potencialno močnejših protikandidatov aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju.

Kandidaturo je napovedal tudi slovenski veleposlanik v Skopju Milan Jazbec. Medtem pa imena kandidatov močnih političnih strank za zdaj ostajajo še neznanka. Tako še čaka tudi na obe največji parlamentarni stranki, pa tudi na neparlamentarne SLS in SNS.

Poleg znanih imen se vsako leto nadeja vložitve kandidatur še nekaj neznanih, ki pa jim večinoma ne uspe niti vstopiti v tekmo, saj je že za vložitev kandidature potrebnih 5000 podpisov volivcev oziroma podpora stranke in bodisi treh poslancev ali 3000 volivcev oziroma podpisi 10 poslancev.

Letos so željo vstopiti v tekmo napovedali Milan Robič, Jožef Jarh, Ludvik Poljanec in Aleš Cepič.

B.S.

nazaj na vrh