V novi Demokraciji: 25 let po aferi Hit; Židanova kampanja na račun davkoplačevalcev; intervjuja: Mojca Škrinjar in nadškof Alojz Uran

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V novi Demokraciji: 25 let po aferi Hit; Židanova kampanja na račun davkoplačevalcev; intervjuja: Mojca Škrinjar in nadškof Alojz Uran

V Demokraciji smo pred časom že pisali o udbovskem denarju, ki so ga največkrat prali prek podjetij v tujini. Tokrat obujamo spomin na afero HIT, ki je izbruhnila pred 25 leti in je tipičen primer nadaljevanja udbovskega gospodarjenja v spremenjenih okoliščinah.

Z drugimi besedami: razlog, zakaj je tranzicijska levica obdržala trden nadzor nad vsemi ključnimi družbenimi podsistemi in lahko danes vzpostavlja nadzor celo nad izidi volitev, se skriva v njenem ilegalnem finančnem zaledju. Tako kot je srbski »vožd« Slobodan Milošević takoj po slovenskem plebiscitu konec decembra 1990 iz zveznega proračuna tedanje SFRJ ilegalno in samovoljno pridobil sredstva za finančno utrditev svoje pozicije, tako je tudi slovenska komunistična nomenklatura tudi po osamosvojitvi Slovenije finančne tokove usmerjala sebi v prid in nadaljevala »vzporedno ekonomijo«, ki velja za izum Udbe. Seveda s to razliko, da je skušala preobražena nomenklatura v okoliščinah, ko smo dobili večstrankarski sistem in tržno ekonomijo, na sprevržen način prelisičiti zakone trga in tudi pravno državo. Tudi zato imamo danes dve pravni državi, saj se nekaterim vpletenim v gospodarski kriminal ne zgodi čisto nič.

Zgodba o privatizaciji

Zgodba o novogoriškem Hitu (gre za kratico, ki pomeni Hoteli, igralništvo, turizem) verjetno ne bi bila tako pikantna, če ne bi bilo v igri celo podkupovanje nekaterih novinarjev, na kar je v knjigi Kučanov klan opozoril pokojni Danilo Slivnik. Že v času komunizma je namreč vladajoča nomenklatura dovolila razvoj igralništva, ki sicer velja za tipično buržoazno-kapitalistično dejavnost. tega ni storila samo z namenom, da tujim gostom ponudi možnost »obračanja denarja«, ampak da preko igralništva polni svoj proračun. Nadzor nad igralništvom in finančnim prihodkom je tako imela predvsem Udba oz. SDV. Ko je v začetku devetdesetih prišlo do kadrovskih zamenjav tudi v vrhu republiške SDV, se je preoblikovala v Varnostno-informativno službo, ki jo je vodil Miha Brejc. Slednji je skušal obrniti delovanje službe v novo smer, ki ne bo šla več v smer likvidacije »razrednih sovražnikov«. Zato naj bi VIS skrbel za nadzor nad privatizacijo in sumljivimi finančnimi tokovi. O vsem tem je Miha Brejc ves čas poročal vladi – sprva Demosovi, nato pa Drnovškovi. Konec leta 1991 se je namreč Demos – po razpadu Slovenske demokratične zveze – samorazpustil. Samo nekaj mesecev kasneje je sledil tudi padec Demosove vlade, s pomočjo konstruktivne nezaupnice dotedanji vladi pa je na oblast prišla tranzicijska levica z asistenco nekaterih nekdanjih Demosovih strank. V tistem času je bila v igri tudi privatizacija oz. prehod iz dotedanjega samoupravnega dogovornega gospodarstva v pravo tržno gospodarstvo. Dotedanjo t. i. družbeno lastnino je bilo treba opredeliti, ali je državna ali pa v zasebni lasti – spomnimo se razvpite zgodbe s certifikati, ki so bili po sodbi Jožeta Mencingerja samo ničvreden papir. Kakorkoli že, poleti 1992 je Miha Brejc, tedaj še direktor VIS, ministrstvu za finance oddal poročilo o igralništvu in predlagal, naj gredo v Hit inšpektorji tedaj še obstoječe Službe družbenega knjigovodstva (SDK). Ta je bila kasneje razpuščena. Vendar se je to zgodilo šele jeseni. Medtem je na parlamentarnih volitvah zmagala LDS, SDK pod vodstvom Romane Logar pa je postala glavni trn v peti privatizacijskim tajkunom. Ob tem velja spomniti, da so tajkuni nastali še pred razpadom SFRJ, in sicer zaradi nenadne liberalizacije. Ob tem ne pozabimo, da je v začetku devetdesetih let v Drnovškovi vladi še vedno deloval obrambni minister Janez Janša, ki je leta 1993 prevzel tudi vodenje do tedaj Pučnikove Socialdemokratske stranke Slovenije. Prav Janša se je v tem času veliko angažiral v boju proti sumljivim poslom, tudi orožarskim, ki so bili speljani mimo vednosti ministrstva za obrambo. Tudi zato so ga spomladi 1994 spodnesli z afero Depala vas.

Več si lahko preberete v novi Demokraciji!

V novi Demokraciji lahko še preberete:

Nategovanje afere Trenta

Se še spomnite afere z domnevno sporno prodajo sedaj že nekdanje Janševe parcele v Trenti? Češ, prvak SDS si je s prodajo zemljišča napolnil žepe, ker je zemljišče, ki naj bi bilo vredno zelo malo, prodal za nekajkratnik realne vrednosti. To je seveda težak greh – po mnenju slovenskih vulgosocialistov.

Si Židan s kampanjo »Naša super hrana« plačuje predvolilno kampanjo?

Kmetijsko ministrstvo s preplačano in nepotrebno kampanjo, imenovano Naša super hrana, očitno plačuje svojo in strankino predvolilno kampanjo. Največ denarja gre za oglaševanje prek komercialne POP TV in TV Slovenija. Vrednost kampanje so z osnovnih 3,036 milijona evrov s štirimi aneksi povečali na kar 4,3 milijona evrov.

Alojz Uran: Naša naloga je, da se stalno spreobračamo

Ob vsakoletnem praznovanju velike noči kar nekako pozabimo na postni čas, ki je ne samo čas priprave na praznik, ampak predvsem čas, namenjen osebnemu spreobrnjenju. Tudi o tem smo se v času po pepelnici pogovarjali z upokojenim ljubljanskim nadškofom Alojzom Uranom, ki se je pred časom vrnil iz nekajletnega izgnanstva in sedaj še bolj zavzeto opravlja svojo dušnopastirsko poslanstvo. V januarju je praznoval 25. obletnico svojega škofovskega posvečenja, v škofa ga je tedaj posvetil papež Janez Pavel II.

Mojca Škrinjar: Zasebne šole socialističnemu sistemu ne ustrezajo

»Pri zasebnosti gre za drugačnost, ki se je ne da vklopiti v prisilni jopič, kamor jo tlači Sviz. Mislim, da je sindikat tisti, ki dejansko pogojuje ravnanjea in razmišljanjea učiteljev,« meni Mojca Škrinjar, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje in predsednica Odbora za izobraževanje pri Strokovnem svetu SDS.

 

ZAHTEVA ZA OBJAVO POPRAVKA

Spoštovani,

v članku »Si Židan s kampanjo Naša super hrana plačuje predvolilno kampanjo« (8. 3. 2018), so bile napisane navedbe, ki ne odražajo resničnega stanja. Članek navaja, da se je za oglaševanje kampanje »Naša super hrana« vrednost kampanje z osnovnih 3,036 milijona EUR s štirimi aneksi povečala na 4,3 mio EUR in da si minister mag. Dejan Židan s kampanjo plačuje predvolilno kampanjo. Kot je bilo na novinarska vprašanja Demokracije minuli teden jasno pojasnjeno in z dejstvi prikazano, je bila 3-letna promocijska kampanja »Naša super hrana« izvedena v skladu z Zakonom o javnem naročanju. Na javnem razpisu je bila za izvedbo triletne kampanje izbrana agencija Futura in z njo sklenjen okvirni sporazum za izvedbo triletne kampanje v skupni vrednosti 3.036.000 EUR. Za vsak posamezni vsebinski sklop kampanje MKGP z izvajalcem sklene aneks, v katerem je določen znesek in aktivnosti v določenem obdobju, za katerega se sklepa aneks. To pomeni, da znesek sklenjenih aneksov ne morejo preseči skupnega zneska javnega naročila v višini 3.036.000 EUR. Do sedaj je bilo na podlagi aneksov za izvedene aktivnosti porabljenih 1.335.000 EUR. Zato ne drži trditev Demokracije, da je vrednost kampanje presežena za 1,3 mio EUR. Gre torej za dejansko vrednost, ki je bila znotraj celotne vrednosti kampanje že porabljana. Za promocijo plačujejo poleg države tudi sektorji, saj kampanja poteka na podlagi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki točno določa sistem in potek promocije.

Vaše navedbe v članku so med drugim podkrepljene z besedami in stavčnimi zvezami, kot so »poznavalci navajajo…«, »pred časom so mediji poročali…«, brez konkretnih imen in dokumentov ter brez obveznih pojasnil in razlag objavljenih podatkov na portalu JN, ki si jih lahko vsak po svoje lahko interpretira. Resnična dejstva so, da je bil v letu 2016 objavljen okvirni sporazum, v katerem sta navedeni dve vrednosti, in sicer okvirna za tri leta in cena za leto 2016. V nadaljevanju so bili sklenjeni aneksi za vrednosti, kot so se nabirala sredstva (prispevki sektorjev). Na portalu JN smo dolžni poleg okvirnega sporazuma objavljati tudi anekse. Portal kot aplikacija vleče skupaj vrednosti okvirnega sporazuma (vrednost za 3 leta je okvirna) in vseh aneksov, zato prikazana kumulativna ni enaka dejanskemu stanju, torej če se seštevajo zneski dejanskih sredstev za leto 2016 in vseh aneksov, ki so bili objavljeni.

Odločno tudi zanikamo trditev, da gre za financiranje politične propagande oz. predvolilne kampanje ministra mag. Dejana Židana. Kot smo pojasnili v odgovoru, je poraba sredstev zelo nadzorovana. Porabo kontrolirajo sektorski odbori (sestavljeni iz članov realnega sektorja – živilske industrije in kmetov, ki plačujejo prispevek za promocijo), medtem ko Svet za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov – prav tako sestavljen iz zainteresiranih asociacij (GZS, KGZS, ZZS, MKGP in drugih deležnikov v prehranskem sektorju) - pregleduje, usmerja in odloča o kampanji, o porabi sredstev, ki mora biti skrbno načrtovana in kontrolirana.

Navedbe jasno odražajo, da članek ni bil pripravljen na dejstvih, ki se lahko dokažejo, torej v skladu s predpisi, profesionalnim delom medijev, v skladu z drugimi kodeksi in priporočili delovanja medijev. Zato je članek zelo pristranski, ne odraža dejanskega stanja in resnice, posledično pa škodi celotnemu sektorju prehrane, ki je vključen v promocijo in tudi prispeva sredstva za izvajanje te kampanje, posledično pa tudi zavaja potrošnika o pomenu same kampanje. Ker je škoda posledično lahko zelo velika v gospodarskih podjetjih, pri trgovcih, kmetih in potrošnikih, prosimo za takojšnjo objavo zgoraj zapisanih dejstev in pravih podatkov, ki odražajo resnično stanje.

Služba za odnose z javnostmi in promocijo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

nazaj na vrh